VSRS Sklep VIII Ips 7/2016

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa stalne arbitraže družbe A. A., d. d., z dne 27. 6. 2013. S sklepom je zavrglo tožbo zoper prvotoženo stranko in tožbo zoper drugotoženo stranko v delu, s katerim so tožniki zahtevali, da jim drugotožena stranka izplača v zahtevku navedene razlike v povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela za čas od julija 2004 do decembra 2006. Zahtevek za razveljavitev arbitraže je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da ni podan nobeden izmed razlogov iz 40. ali 47. člena Zakona o arbitraži (v nadaljevanju ZArbit, Ur. l. RS, št. 45/2008, s spremembami) na podlagi katerih bi sodišče lahko razveljavilo sklep arbitraže. Tožbo zoper prvotoženo stranko je zavrglo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Tožbo zoper drugotoženo stranko, v delu, ki se nanaša na denarni zahtevek, je zavrglo z utemeljitvijo, da procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene, ker je bil arbitražni postopek zaključen najkasneje do dneva odločitve sodišča o zavrženju tožbe.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Štelo je, da je potem, ko sta potekla rok v katerem bi arbitraža lahko odločila o zahtevku in rok za sodno uveljavljanje varstva, nastal pravni položaj, ko se šteje, da je arbitražni postopek končan v smislu določbe 3. točke drugega odstavka 36. člena ZArbit, torej ko arbitražni senat ugotovi, da je postavljeno nadaljevanje postopka zaradi kakršnegakoli drugega razloga nepotrebno ali nemogoče. Kot zmotno je zavrnilo pritožbeno stališče, da bi arbitražni senat kljub poteku 90-dnevnega roka moral meritorno odločiti. Določba Poslovnika o tem, da morajo tožniki po poteku tega roka uveljavljati sodno varstvo, utemeljuje sklepanje, da po poteku 90-dnevnega roka arbitražni senat ni mogel več meritorno odločiti.

3Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 67/2015 z dne 15. 10. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je mogoče šteti, da je po poteku 90 dni in roka za uveljavljanje sodnega varstva v tej zadevi arbitražni postopek končan.

4Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje so tožniki vložili revizijo "iz vseh revizijskih razlogov po 370. členu ZPP, še posebej zaradi zmotne uporabe materialnega prava". Navajajo, da je odločitev sodišča arbitrarna, saj slovenski pravni red nima določbe, ki bi arbitraži odvzela pristojnost odločanja po izteku 90-dnevnega roka za odločitev. Določbo 21. člena Poslovnika je mogoče razumeti tako, da imajo delavci pravico izbirati v tem, ali bodo po izteku 90-roka zahtevali odločitev o svojem zahtevku na pristojnem delovnem sodišču, pri čemer pa se ne odpovedujejo temu, da bi o njihovem zahtevku še naprej odločala tudi arbitraža. Tožniki zaradi vložitve tožbe pred sodiščem niso umaknili tožbe, ki so jo vložili v arbitražnem postopku, pred sodiščem tudi niso izposlovali meritorne odločitve svojih zahtevkov, temveč zgolj procesno odločitev o zavrženju tožbe zaradi zamude roka, zaradi česar je šteti, da tožbe pred sodiščem sploh niso vložili. Tožniki določbo 21. člena Poslovnika razumejo tako, da imajo možnost izbire ali bodo zahtevali sodno varstvo, sodišče druge stopnje pa tako, da tožniki te možnosti nimajo. Revizija opozarja na sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 290/2007, s katerim je bila tožba zavržena, ker je za reševanje spora pristojna arbitraža. V tem sklepu je Vrhovno sodišče poudarilo, da je kljub poznemu zavrženju tožbe še vedno podana pristojnost arbitraže in da bo tožnica lahko zahtevala, da ta odloči o zahtevku, kljub temu, da se arbitraža sploh še ni konstituirala. Navedeno pomeni, da se arbitražni postopek ne končna zaradi zavrženja tožbe zaradi nepristojnosti sodišča ali zaradi nekonstituiranja arbitraže, temveč je arbitraža dolžna meritorno odločiti, ko se konstituira, torej tudi po poteku 90 dni in po poteku roka za uveljavljanje sodnega varstva.

5Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene.

6Revizija ni dovoljena.

7V skladu z drugim odstavkom 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) je revizija nedovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. ZArbit je tak zakon, ki je izrecno izključil možnost revizije zoper odločbe sodišča o zahtevkih za razveljavitev arbitražne odločbe. Tretji odstavek 9. člena ZArbit namreč določa, da zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o dopustnosti ali nedopustnosti arbitražnega postopka, imenovanju arbitra, izločitvi arbitra, prenehanju mandata arbitra, pristojnosti arbitražnega sveta, razveljavitvi arbitražne odločbe ter o razglasitvi izvršljivosti domačih in o priznanju tujih arbitražnih odločb izredna pravna sredstva niso dovoljena.

8Ne glede na predhodno odločitev o dopustitvi revizije je zato revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.