VSL Sklep IV Cp 2572/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1S sodbo Okrožnega sodišča v ... z dne 16. 3. 2016 so bili določeni obsežni stiki nasprotnega udeleženca (očeta) z otrokoma¹ in sicer; da otroka vikende preživljata izmenično z očetom vsak drug vikend tako, da ju oče pride iskat v petek v šolo in ju pripelje nazaj v ponedeljek v šolo; da otroka pri očetu preživita tisti teden, ki sledi vikendu, ki sta ga preživela pri očetu, v četrtek, ko ju oče pride iskat v šolo in ju v petek zjutraj pripelje nazaj v šolo; v tednu, ki sledi vikendu, ki sta ga otroka preživela pri materi, pa otroka preživita z očetom torek in sredo, tako, da ju oče pride v torek iskat v šolo in ju v četrtek zjutraj pripelje v šolo; določeni so bili tudi izmenični stiki udeležencev z otrokoma med počitnicami in med prazniki².

2Predlagateljica v predlogu, ki ga je vložila 3. 7. 2017, predlaga, da se stiki med nasprotnim udeležencem in otrokoma, ki so bili določeni s sodbo ... z dne 16. 3. 2016, spremenijo tako, da potekajo le vsak drug vikend, ko nasprotni udeleženec pride iskat otroka v soboto ob 10.00 na naslov matere in ju pripelje nazaj v nedeljo ob 18.00, določijo pa se tudi izmenično stiki v času počitnic in praznikov³. Z začasno odredbo je predlagateljica predlagala, da se stiki določijo le vsako drugo soboto⁴. Predlagateljica navaja, da sta predloga za spremembo stikov in začasno odredbo utemeljena, ker ima nasprotni udeleženec negativni odnos do predlagateljice, kar deluje negativno na otroka, ki si ne moreta ustvariti pozitivnega mnenja o svoji materi. Nasprotni udeleženec je do predlagateljice žaljiv, nasilen, zoper predlagateljico vlaga neutemeljene predloge, kar ustvarja negativno okolje. Iz zapisnika timskega sestanka CSD⁵ izhaja, da bi bilo potrebno prepovedati stike nasprotnega udeleženca z otrokoma. Hči v šolskem letu 2017/2018 nima več organiziranega popoldanskega šolskega varstva, kar pomeni, da bo morala čakati nasprotnega udeleženca zunaj šole. Nasprotni udeleženec tudi prezgodaj pripelje otroka v šolo, na kar je bil s strani šole večkrat opozorjen. Nasprotni udeleženec ni skrben do otrok. Otroka pripelje v šolo brez potrebne šolske opreme, prav tako ju tudi ne vozi na šolska tekmovanja in na različne prireditve, zato sta otroka prikrajšana za druženje s sovrstniki. Nasprotni udeleženec hčer, ki je stara 11 let, umiva po intimnih delih telesa, kar je nedopustno. Iz teh razlogov predlagateljica meni, da so izkazane okoliščine, da otrokoma že nastaja težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda.

3Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je ugotovilo, da niso izkazane okoliščine, da bi brez začasne odredbe otrokoma nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.

4Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je CSD v mnenju pojasnil, da spremlja problematiko stikov otrok z udeležencema že nekaj časa, kar pomeni, da je seznanjen s težavami med udeležencema in pozna stisko otrok. Zmotna je zato ugotovitev sodišča, da je CSD podal mnenje le na podlagi izjav predlagateljice, ker nasprotni udeleženec v obravnavi pred CSD ni želel sodelovati. Mnenje CSD je bilo izdelano v postopku, v katerem so sodelovali različni organi, ki so spremljali otroka in udeleženca. CSD je kot neodvisen organ dal predlog, da se stiki prepovejo. Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti pridobiti dodatne podatke od CSD, če je dvomilo v mnenje. Iz teh razlogov je storilo kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Odnos med udeležencema je konflikten, ker pa sodišče varuje le koristi otrok, bi moralo odločiti na način, da sta otroka čim manj podvržena konfliktom staršev in da se jima zagotovi mirno okolje. Otroka preživita 55 % časa pri predlagateljici, čeprav sta dodeljena njej v varstvo in vzgojo. Ker sta udeleženca v pogostih konfliktih, otroka ne moreta preživeti skoraj polovico časa z vsakim od staršev. Le stalen nadzor nad izvajanjem šolskih in obšolskih obveznosti zagotavlja otrokoma uspešen razvoj. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da ima sin težave v šoli. Obšolskih dejavnosti otroka ne obiskujeta v času, ko sta pri nasprotnem udeležencu. Sodišče ugotavlja, da so bili s sodbo nasprotnemu udeležencu dodeljeni obsežni stiki z otrokoma, ob upoštevanju njegovih osebnostnih značilnosti, ne upošteva pa, da je bil postopek končan pred več kot enim letom. Obsežni stiki so se izkazali, da niso v korist otrok. Nasprotni udeleženec se ne drži obljub, ki jih je dal na naroku, da ne bo več zjutraj predčasno pripeljal otrok v šolo in da bo poskrbel za pravočasen prevzem otrok v šoli. Nasprotni udeleženec je priznal, da je hči še pred kratkim umival po intimnih delih, sodišče pa je brez kakršnega koli dokaza sledilo njegovi izpovedbi, da tega ne počne več. Nasprotni udeleženec zatrjuje, da nima za hrano, otroka prevaža v avtomobilu, ki ni registriran, zatrjuje, da ima prestare gume, kar le dodatno potrjuje potrebo po izdaji začasne odredbe.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo kršitev postopka, na katere opozarja pritožba, saj ima sklep razloge o odločilnih dejstvih, ki si med seboj niso v nasprotju, prav tako pa ocenjeni dokazi niso v nasprotju z listinami in zapisniki. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti narediti dodatne poizvedbe pri CSD, ker ni sprejelo mnenja CSD.

7Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz predpostavke, da med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko sodišče izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasno odredbo o stikih oziroma spremembi stikov le v primeru, če obstajajo okoliščine, ki kažejo, da bi opustitev takšnega ukrepa pri otroku povzročila nesorazmerno težko popravljivo škodo ali bi lahko prišlo do nasilja. Dejstva in dokazi morajo z visoko stopnjo verjetnosti potrjevati upravičenje za takojšnje ukrepanje zaradi učinkovitega varstva otroka pred nastankom nenadomestljive škode. Takšen restriktivni pristop je uveljavljen v sodni praksi. Predlagateljica bi torej morala s stopnjo verjetnosti dokazati ne le, da je predlog za spremembo stikov utemeljen, marveč tudi, da je takojšnja sprememba stikov potrebna zaradi konkretne ogroženosti otrok, zaradi katere je izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ali povedano drugače, predlagateljica bi morala s stopnjo verjetnosti izkazati okoliščine, zaradi katerih zavarovanja ni mogoče odložiti do razjasnitve stvari ob koncu postopka in da bo sprememba stikov, kot jo predlaga, potrjena s končno odločbo. Teh dejstev pa predlagateljica s stopnjo verjetnosti ni dokazala.

8Že v sodbi, v kateri so bili določeni stiki, so bile ugotovljene enake problematične okoliščine udeležencev, posebej njun konflikten odnos, izpostavljena je bila agresivnost in grobo govorjenje nasprotnega udeleženca o predlagateljici, pri nasprotnem udeležencu je bila ugotovljena osebnostna motnja anankastičnega tipa, pa vendar so bili določeni obsežni stiki, kar je odločilen razlog, da v navedeni fazi postopka ni mogoče spreminjati določenih stikov. Pritožbeno sodišče pritrjuje predlagateljici, da je s stopnjo verjetnosti izkazala, da se niso izpolnila pričakovanja, zaradi katerih so bili določeni obsežni stiki nasprotnega udeleženca z otrokoma, vendar je treba zaradi varstva koristi otrok pridobiti strokovno mnenje sodnega izvedenca, na podlagi katerega bo šele mogoče ugotoviti, kakšen obseg stikov je otrokoma v korist. Mnenje CSD je strokovno prazno, kar pokaže že primerjava z izvedenskimi mnenji, ki so bila izdelana v postopku določitve stikov in so povzeta v sodbi, v kateri so bili določeni stiki. V mnenju CSD predlaga predlagateljici, da vloži predlog za ukinitev stikov, vendar takšnega predloga predlagateljica ni dala, ker (očitno) ve, da to ni v korist otrok.

9Sodišče se je opredelilo glede neprimernega ravnanja nasprotnega udeleženca, ko je umival hči po intimnih delih. Ugotovilo je, da se od junija 2017 hči umiva sama. Ta okoliščina pa tudi ne more biti razlog za izdajo začasne odredbe, saj predlagateljica v predlogu ne predlaga ukinitve stikov, predlaga le zmanjšanje obsega stikov nasprotnega udeleženca z otrokoma.

10Službene obveznosti in oddaljenost nasprotnega udeleženca od bivališča in kraja šolanja otrok lahko otežujejo izpolnjevanje šolskih obveznosti oziroma obšolskih obveznosti otrok, vendar ta okoliščina, za katero se je vedelo že ob določitvi stikov, ne more biti razlog, da se že pred izvedbo celotnega dokaznega postopka stiki nasprotnega udeleženca z otrokoma določijo (omejijo) le na vsako drugo soboto.

11Predlagateljica tudi ne upošteva, da iz zapisnika mnenja CSD izhaja (tudi), da bo treba pridobiti "še kakšno izvedeniško mnenje". Prav konflikti med udeležencema, pa tudi neprimerna ravnanja nasprotnega udeleženca (npr. neutemeljene prijave in vodenje postopkov, žaljenje predlagateljice) zahtevajo, da se s pomočjo izvedenca znova ugotovi, kakšni stiki so otrokoma v korist.

12V postopku bo zato treba takoj postaviti izvedenca, saj bo šele na podlagi strokovnega mnenja, v katerem bodo ocenjene psihološke, razvojne in socialne značilnosti udeležencev in otrok (njihovo psihosocialno funkcioniranje bo ugotovljeno s pomočjo metod in tehnik kliničnopsihološkega ocenjevanja, kar bo določno predstavljeno v mnenju⁶), mogoče določiti nov režim stikov, ki bo upošteval in varoval koristi otrok.

13Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ A. A. je rojena ..., B. A. pa ...
² Podrobneje glej sodbo; priloga A2.
³ Podrobneje glej predlog na strani 4a sodnega spisa.
⁴ Podrobneje glej predlog na str. 5a-6 sodnega spisa.
⁵ V nadaljevanju CSD.
⁶ Vseh teh predpostavk pa mnenje CSD nima.