VSM Sodba I Cp 793/2017

I. Pritožbi se zavrneta in v izpodbijanem obsodilnem in zavrnilnem delu ter v odločbi o pravdnih stroških (točke II., III. in IV. prvostopnega izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožniku iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode prisodilo odškodnino v skupnem znesku 45.917,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je razvidno pod točko II. izreka izpodbijane sodbe. V presežku do vtoževanega zneska je zavrnilo zahtevek tožeče stranke (točka III. izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.771,41 EUR ter v znesku 1.399,17 EUR, ki so bili tožeči stranki dodeljeni iz sredstev brezplačne pravne pomoči (točka IV. izreka).

2Zoper obsodilni del prvostopne sodbe ter odločbe o pravdnih stroških je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče s pomočjo izvedenca medicinske stroke pravilno ugotovilo vrsto, trajanje in intenziteto fizičnih bolečin ter s poškodbami povezanih nevšečnosti pri zdravljenju, vendar je z odškodnino v znesku 35.000,00 EUR odmerilo znatno previsoko odškodnino za navedeno vrsto nepremoženjske škode. Pravilna presoja dejanskega stanja ter pravilna uporaba materialnega prava narekujeta odmero odškodnine za tovrstno škodo v znesku do največ 25.000,00 EUR. Enako velja za odmero odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika. Pravična odškodnina za tovrstno škodo znaša največ 25.000,00 EUR, ne pa v višini 35.000,00 EUR, kot jo je odmerilo prvostopno sodišče. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje tudi znižanje odškodnine za skaženost iz zneska 3.500,00 EUR na 2.000,00 EUR. Stroški brezplačne pravne pomoči pa bi morali bremeniti proračun RS, ne pa tožene stranke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zniža prisojeno odškodnino ter ustrezno zniža stroške postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je pritožbo vložila zoper zavrnilni del prvostopne sodbe. Uveljavlja pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Po pritožbi je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo postavljeni zahtevek iz naslova pretrpljenih fizičnih bolečin za znesek 10.000,00 EUR in za skaženost za znesek 500,00 EUR. Nepravilno pa je tudi zavrnilo vtoževano odškodnino za premoženjsko škodo iz naslova tuje nege in pomoči v znesku 3.360,00 EUR. Navedena izvajanja pritožba obširno obrazlaga in pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo v zavrnilnem delu spremeni tako, da tožniku prisodi še znesek 10.000,00 EUR iz naslova fizičnih bolečin, 500,00 EUR iz naslova skaženosti ter 3.360,00 EUR iz naslova tuje nege in pomoči. Pri odmeri pravdnih stroškov pa bi prvostopno sodišče moralo posebej upoštevati pravdni uspeh po temelju in po višini ter tožniku priznati celotne stroške izvedenin. Napačna je tudi odločitev prvostopnega sodišča, ko je toženi stranki kot njen strošek priznalo tudi sodno takso za tožbo. Zraven tega je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko tožniku ni priznalo priglašenih stroškov kilometrine na relaciji Celje - Slovenj Gradec - Celje ter s tem povezano odvetnikovo odsotnost iz pisarne. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo spremeni tako, da tožeči stranki prisodi še nadaljnjo odškodnino v višini 13.859,00 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

4Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo. Tožeča stranka pa se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe tožene stranke in za ugoditev pritožbi tožeče stranke ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Temelj odškodninske odgovornosti ni sporen. Sporna je višina odmerjene odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, katero je tožnik, star 25 let, utrpel v delovni nesreči pri zavarovancu tožene stranke (S.t. d.o.o., R.K.). Tožnik je v delovni nesreči (ta je nastala pri upravljanju mostnega dvigala z namenom premika oziroma prestavitve težjih valjev) utrpel odprt zdrobljen zlom desne golenice tretje stopnje. V višini zloma je imel tudi dve veliki rani in sicer na zunanji strani ena v velikosti 5 x 4 cm, drugo pa 6 x 6 cm. Zraven zdrobljenega zloma desne goleni je tožnik utrpel hudo poškodbo mehkih tkiv z defektom in s slabo prekrvavljenostjo odlomkov.

7Pravila za povrnitev premoženjske škode v primeru poškodbe določa drugi odstavek 172. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)¹ in prvi odstavek 174. člena OZ². Pravila za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pa določa 179. člen OZ³, za bodočo nepremoženjsko škodo pa določba 182. člena OZ⁴.

8Prvostopno sodišče na podlagi izpovedbe samega tožnika ter izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani (nadalje izvedenec) pravilno ugotavlja vrsto, naravo, trajanje in intenziteto fizičnih bolečin ter nevšečnosti pri zdravljenju, ki so pri tožniku nastopile v posledici utrpele poškodbe (glej točke 19 do 27 prvostopne sodbe). Na podlagi takšnih pravilnih ugotovitev je prvostopno sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo (179. člen in 182. člen OZ) ter z zneskom 35.000,00 EUR za tovrstno škodo tudi po presoji pritožbenega sodišča tožniku odmerilo pravično denarno odškodnino. Pri taki odmeri odškodnine nikakor ni prezreti, da je bil tožnik v posledici poškodbe kar pet krat operiran v splošni in regionalni anesteziji, da je trpel trajne in zelo hude bolečine skupaj 11 dni, trajne hude bolečine 15 dni ter trajne bolečine srednje hude intenzitete skupaj 5 mesecev, lažje in občasne srednje hude bolečine pa bo trpel tudi v bodoče, zlasti pri napornejši hoji in večji obremenitvi noge. Pri tem ni prezreti, da je tožnik v času delovne nesreče bil star šele 25 let. Kot nevšečnosti pri zdravljenju pa je potrebno upoštevati zlasti dolgotrajno bolnišnično zdravljenje, številne preglede pri zdravnikih specialistih, fizioterapije, začetno nepokretnost in nato možnost gibanja za obdobje dveh mesecev le v invalidskem vozičku ter kasnejša uporaba bergel. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke za znižanje in tožeče stranke za zvišanje odškodnine za tovrstno škodo, so neutemeljena.

9Prvostopno sodišče je tožniku iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti prisodilo odškodnino v znesku 35.000,00 EUR. Tudi pri odmeri odškodnine za tovrstno škodo je prvostopno sodišče pravilno s pomočjo izvedenca pravilno ugotovilo posledice poškodbe tožnika, ki se odražajo v njegovih življenjskih aktivnostih. Zdrobitveni zlom in z zlomom povezana poškodba golenskega mišičevja (obsežna poškodba mehkih tkiv spodnjega dela goleni) se korenito odraža v gibalnih sposobnostih tožnika. Noga se pri hoji hitro utrudi in prične tožnika boleti, zaradi česar ima tožnik težave pri hoji. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da lahko tožnik po urejenem (ravnem) terenu prehodi brez težav približno 1 km. Pri hoji navkreber in tudi po stopnicah pa je močno omejen in ni sposoben daljše hoje po takšnem terenu. Tožnik zaradi poškodbe ni sposoben za opravljanje težkih fizičnih del, lažja fizična dela, ki so vezana na obremenitev noge pa tudi lahko opravlja le z večjimi težavami. Posledice poškodbe pa so se pri tožniku odrazile tudi na njegovem duševnem zdravju, ker se pri tožniku pojavlja depresivna simptomatika, zaradi česar je že poskušal s samomorom. Navedena dejstva in okoliščine prvostopno sodišče pravilno ugotavlja v poglavju o odškodnini iz naslova zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti (glej točke 37 do 40 razlogov prvostopne sodbe). Na podlagi takih ugotovitev je prvostopno sodišče, upoštevaje starost tožnika, tudi po presoji pritožbenega sodišča z zneskom 35.000,00 EUR odmerilo pravično denarno odškodnino v skladu z 179. členom OZ. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke za znižanje odškodnine za tovrstno škodo, so neutemeljena.

10V posledici poškodbe tožnik šepa in bo šepal, na nogi ima vidne brazde in zatekline, desna golen je atrofična, kar vse prvostopno sodišče pravilno ugotavlja v točkah 44 - 45 prvostopne sodbe. Zaradi takšnega stanja desne goleni tožnik duševno trpi, kar tudi pravilno ugotavlja prvostopno sodišče in tudi po presoji pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina za skaženost znaša 3.500,00 EUR, kot jo je odmerilo prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče in tožene stranke so neutemeljena.

11Za prestani strah je prvostopno sodišče tožniku odmerilo odškodnino v znesku 4.000,00 EUR. Zoper odmero odškodnine za prestani strah se pravdni stranki ne pritožujeta.

12Iz naslova nepremoženjske škode je tako prvostopno sodišče tožniku prisodilo odškodnino v skupnem znesku 77.500,00 EUR. Tako odmerjena odškodnina je v skladu z določbo 179. člena in 182. člena OZ. Prisojena odškodnina je tudi v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obstoječo sodno prakso (tudi sodno prakso na katero se v pritožbah sklicujeta obe pravdni stranki) za podobne primere. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče in tožene stranke so neutemeljena.

13Prvostopno sodišče je tožniku tudi povsem pravilno iz naslova stroškov tuje nege in pomoči odmerilo odškodnino v znesku 1.440,00 EUR. Pri odmeri odškodnine za tovrstno premoženjsko škodo je prvostopno sodišče pravilno izhajalo iz izvedenskega mnenja že navedenega izvedenca, iz katerega izhaja, da je pri celotnem zdravljenju tožnik potreboval nego in oskrbo (to mu je nudila mati) v skupnem trajanju 360 ur. Pri tem je tudi pravilno ovrednotilo vrednost ene ure v znesku 4,00 EUR. Zmnožek tako znese 1.440,00 EUR. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče stranke, da je navedena pomoč trajala kar vsega skupaj 960 ur in da vrednost ene ure znaša 5,00 EUR, nimajo podlage v izvedenskem mnenju in tudi ne v izpovedbi matere tožnika ter so zato neutemeljena.

14Iz naslova premoženjske škode je prvostopno sodišče tožniku za prevozne stroške odmerilo 2.839,38 EUR ter iz naslova izdanih potrdil 10,00 EUR. Odmera odškodnine za tovrstni škodi ni predmet pritožbenega izpodbijanja. Tožniku je tako iz naslova premoženjske škode skupaj prisojeno 4.289,38 EUR.

15Iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode je tako tožniku odmerjena odškodnina v skupnem znesku 81.789,38 EUR. Tožena stranka je tožniku iz obravnavanega škodnega dogodka izplačala že odškodnino v valoriziranem znesku 35.872,20 EUR in je tako po odbitku tega zneska tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še 45.917,18 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je razvidno pod točko II. izreka izpodbijane sodbe.

16Prvostopno sodišče je v skladu z določbo 154. člena in 155. člena ZPP, upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) pravilno odmerilo pravdne stroške tožeče in tožene stranke, pri čemer je tudi pravilno upoštevalo pravilo pravdnega uspeha ter določbe X. poglavja Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter s tem zakonom povezanim bremenom plačila pravdnih stroškov. Pri tem je pravilno tudi upoštevalo, da ima pooblaščenec tožeče stranke sedež tudi na območju Slovenj Gradca in mu tako tudi pravilno ni priznalo potnih stroškov na relaciji Celje - Slovenj Gradec - Celje. Odločitev o pravdnih stroških je prvostopno sodišče pravilno in temeljito v razlogih izpodbijane sodbe tudi obrazložilo (glej poglavje odločitev o stroških - točka 78 do 81 prvostopne sodbe). Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče in tožene stranke glede pravilnosti odmere pravdnih stroškov po sodišču prve stopnje, so neutemeljena.

17Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbah odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

18Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

¹ Kdor drugemu povzroči škodo mu mora povrniti stroške za njegovo zdravljenje zaradi povzročenih poškodb in druge potrebne stroške v zvezi z zdravljenjem ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo.
² Smiselno enaka določba kot jo določa drugi odstavek 172. člena OZ.
³ Za pretrpljene telesne bolečine, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženost in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo, pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni.
⁴ Sodišče prisodi na zahtevo oškodovanca odškodnino tudi za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škodo trajala tudi v bodočnosti.