VSL Sklep II Cp 2191/2017

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se nadomesti soglasje nasprotnih udeležencev za izvedbo nujnih vzdrževalnih del na strehi objekta na parc. št. 693/0 k.o. ..., in sicer zamenjave strešne kritine, nosilne strešne konstrukcije, strešnih oken in oken v frčadah, obnove napušča strehe, fasade na frčadah z dodatno toplotno izolacijo, zamenjave vseh kleparskih izdelkov in popravila dimnika na strehi.

2Zoper sklep se pritožujeta predlagateljici. Uveljavljata pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izda predlagano začasno odredbo, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Navajata, da regulacijska začasna odredba ni mogoča, če nasprotnemu udeležencu nalaga storitev nečesa, česar po razveljavitvi začasne odredbe kasneje ne bi bilo več možno odpraviti ali opustitev nečesa, česar kasneje več ne bi bilo mogoče storiti. Navedeno prvostopenjsko sodišče napačno povezuje s samo izvedbo nujnih vzdrževalnih del na strehi. Sanacija strehe res ni odpravljiva, vendar za nasprotne udeležence ne predstavlja nikakršne škodljive posledice kljub neodpravljivosti, ob predpostavki, da bo sodišče kasneje zahtevek zavrnilo. Nadomestitev soglasja predstavlja za predlagateljici utemeljen zahtevek zoper nasprotne udeležence za povračilo stroškov sanacije strehe, ki bi glede na solastne deleže odpadel na njih. Izvedba nove strehe bi bila za nasprotne udeležence zgolj koristna. Ob zavrnitvi zahtevka o glavni stvari nasprotni udeleženci ne bi imeli s samo investicijo nobenih stroškov, zgolj korist, ki bi jo predstavljala nova streha. Pogoj vzpostavitve prejšnjega stanja je torej podan, saj se tehta premoženjski interes nasprotne stranke. Predlagateljici ne zahtevata delnih popravil, saj ta vršita že celo desetletje in streho vsako jesen za silo zakrpata. Po mnenju krovskega podjetja H., d.o.o., in ing. gradbeništva J. V. nadaljevanje z delnimi popravili ni smiselno, saj se s tem ne doseže namena zaščite.

Iz obrazložitve prvostopenjskega sodišča izhaja, da naj predlagateljici ne bi izkazali nenadomestljive škode, saj je od izdaje poročila podjetja H., d.o.o., preteklo že pet mesecev in se streha čez zimo ni porušila. Dejstvo, da se streha to zimo ni porušila, je lahko zgolj dobra novica brez pravno relevantne teže v tem postopku. Ta zima je bila po kriteriju padavin najmilejša zima zadnjih desetletij. Poleg tega pa prvostopenjsko sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem o nujnosti popravila strehe in so njegova laična razmišljanja neprimerna in neutemeljena. Predlagateljici sta predlagali dokaz s postavitvijo izvedenca gradbene stroke ali ogled na kraju samem. Najmanj kar bi moralo storiti prvostopenjsko sodišče je, da bi v sklopu materialnoprocesnega vodstva pozvalo predlagateljici k predložitvi mnenja J. V., ki je podpisano in žigosano. To, da je bilo predloženo mnenje nepodpisano in nežigosano, ne more imeti škodljivih posledic, kot jih je takemu mnenju pripisalo sodišče. Sodišče ne preverja verodostojnosti mnenja zgolj na podlagi podpisa in žiga. Predlagateljici pritožbi prilagata podpisano in žigosano mnenje J. V.

Prvostopenjsko sodišče je arbitrarno povzelo navedbe prvega nasprotnega udeleženca in jih štelo za dokazane, saj je prvi nasprotni udeleženec navedel, da naj bi predlagateljici samovoljno izvajali določene posege v streho in povzročili dodatno neustrezno obremenitev oziroma nevarnost. Prvostopenjsko sodišče teh trditev ni preverilo, ampak jim je preprosto sledilo. Prvostopenjsko sodišče tudi ni upoštevalo okoliščine, da je na predlog za izdajo začasne odredbe odgovoril zgolj prvi nasprotni udeleženec (predlog je bil vročen v izjavo tudi ostalim nasprotnim udeležencem). Njihova ignoranca ima za posledico "pripoznavo" dejstev glede slabega stanja strehe. Predlagateljici opozarjata na dolgotrajnost nepravdnih postopkov na Okrajnem sodišču v Ljubljani, zato sta želeli z začasno odredbo pridobiti pogoje za izvedbo sanacije strehe pred zimo. Če bosta čakali na rešitev v sklopu rednega postopka, bosta kaj kmalu ostali brez strehe nad glavo.

3Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala ter eno od naslednjih predpostavk:

- nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;

- da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode;

- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, ki bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6Po določilu prvega odstavka 114. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) lahko izda sodišče do izdaje odločbe na predlog udeleženca začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne lastnike oziroma uporabnike.

7Poleg začasnih odredb, katerih namen je zavarovati izvršitev bodoče obveznosti dolžnika in so namenjene zavarovanju bodoče izvršbe, sodna praksa priznava tudi začasne odredbe, s katerimi se doseže takojšnja ureditev spornega razmerja, tako imenovane ureditvene začasne odredbe (primerjaj odločba US RS Up-275/97 s 16. 7. 1998). Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven pristop in njihovo omejitev na izjemne primere, saj začasna odredba ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo.

8V tej nepravdni zadevi želita predlagateljici dobiti soglasje nasprotnih udeležencev za izvedbo nujnih vzdrževalnih del na nepremičnini, in sicer za sanacijo strehe nepremičnine v kateri bivata. Z zavrnjenim predlogom predlagata začasno ureditev spornega razmerja, predlog vsebine začasne odredbe pa je po vsebini enak predlogu za ureditev razmerja. Predlagana začasna odredba po svoji vsebini anticipira končno odločitev.

9Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, če je tako začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo, zaradi nastanka nenadomestljive škode ali hudega nasilja (po določilu prvega odstavka 114. člena ZNP (le) znatna premoženjska škoda) ne bi ostalo brez pomena. Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju tehtalo (tudi) interese nasprotnih udeležencev in presojalo možnost vzpostavitve prejšnjega stanja. Po oceni prvostopenjskega sodišča ne gre za situacijo, ko bi bilo mogoče v primeru, če bi sodišče ob končni odločbi zahtevek zavrnilo, za nasprotno stranko vzpostaviti prejšnje stanje. Po oceni sodišča, bi bila možna vzpostavitev prejšnjega stanja le s parcialnimi popravili, kjer bi bilo to nujno potrebno, česar pa predlagateljici nista predlagali. Poleg tega po oceni prvostopenjskega sodišča predlagateljici niti nista uspeli izkazati nastanka znatne premoženjske škode, ki bi opravičevala sanacijo celotne strehe. Prvostopenjsko sodišče je tako sklepalo, ker je od poročila o stanju strehe do vložitve predloga minilo več kot pet mesecev, poleg tega je bil predlog vložen ob koncu zime. Dejstvo, da tako stanje traja že vrsto let, po oceni sodišča omogoča zaključek, da ne more priti do znatne premoženjske škode, ki bi opravičevala sanacijo celotne strehe. Take zaključke prvostopenjskega sodišča pritožnici v pritožbi utemeljeno grajata.

10Med udeleženci postopka ni sporno, da je nepremičnina, ki je v solasti udeležencev postopka, v slabem gradbenem stanju. Predlagateljici, ki v nepremičnini prebivata, želita izvesti potrebna dela na strehi objekta (zamenjava strešne kritine, nosilne strešne konstrukcije, strešnih oken in oken v frčadah, obnova napuščev strehe, fasade na frčadah z dodatno toplotno izolacijo, zamenjava vseh kleparskih izdelkov in popravilo dimnikov nad streho). Za gradbene posege potrebujeta soglasje nasprotnih udeležencev, saj gre za posle, ki presegajo redno upravljanje in je potrebno soglasje vseh solastnikov (peti odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Predlagateljicama je torej uspelo izkazati prvi zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe, ni pa jima po oceni prvostopenjskega sodišča uspelo izkazati nadaljnjega pogoja, to je preprečitev znatne premoženjske škode. Predlagateljici sta se glede trditev o slabem stanju strehe nepremičnine, v kateri živita, sklicevali na poročilo o stanju strehe z 12. 9. 2016, ki ga je izdelalo krovsko podjetje H., d.o.o. in na mnenje gradbenega ing. J. V. Priložili sta tudi fotografije ter predlagali postavitev izvedenca gradbene stroke in ogled na kraju samem.

11Sodišče prve stopnje je sicer upoštevalo, da je stanje celotnega objekta slabo, vendar je štelo, da je tako stanje že nekaj let, če ne celo desetletij. Prva predlagateljica pa je na nujnost adaptacij opozarjala že pred desetimi leti. Po oceni prvostopnega sodišča bi bilo moč z začasno odredbo streho začasno sanirati tako, da bi se z delnimi popravili preprečilo zamakanje. Med udeleženci postopka je sporno, ali sploh, in če, kako sanirati streho objekta. Nasprotni udeleženci ji nasprotujejo iz razlogov smotrnosti, saj je po njihovi oceni dotrajan objekt treba porušiti. Predlagateljici, ki v nepremičnini živita, pa trdita, da je streha potrebna obnove v celoti, saj delna popravila niso več možna, v obstoječem stanju pa jima grozi vdor strehe pod težo snega ali dežja oziroma odkritje strehe v primeru neurja.

12Možnost vdora ali odkritja strehe zaradi vremenskih razmer na objektu, v katerem predlagateljici živita v mansardnih stanovanjih, nedvomno predstavlja grožnjo nastanka znatne premoženjske škode, ne glede na to, da je objekt v slabem stanju že vrsto let in da je streha zdržala vremenske razmere v pretekli zimi. Pritožnici pravilno navajata, da sodišče nima potrebnega znanja, da bi samo odgovorilo na strokovno vprašanje, če je (še) možno delno popravilo strehe, ali je potrebna sanacija celotne strehe ali pa morda rušitev celotnega objekta. Odgovor na to vprašanje bo možen s pomočjo strokovnjaka ustrezne stroke. Njegovo postavitev sta predlagateljici tudi predlagali. Priložili pa sta tudi ostale dokaze, iz katerih izhaja, v kakšnem stanju je nepremičnina. Nenazadnje med udeleženci postopka niti ni sporno, da je nepremičnina v zelo slabem stanju.

13Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi napačno presojalo možnost vzpostavitve v prejšnje stanje. Seveda bi popravilo strehe v celoti onemogočilo vrnitev objekta v prejšnje stanje v gradbenem smislu (vzpostavitev strehe v tako stanje, v kakršnem je bila pred spremembo). Vendar, kot predlagateljici pravilno navajata v pritožbi, če sodišče ob končni odločitvi njunemu predlogu ne bi ugodilo, to ne bi poseglo v premoženjski interes nasprotnih udeležencev, ki zaradi neuspeha predlagateljic ne bi imeli nobenih stroškov, niti se ne bi zmanjšala vrednost nepremičnine oziroma njihovih solastnih deležev.¹

14Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Navodila izhajajo iz gornje obrazložitve.

¹ Nasprotni udeleženci so materialni sosporniki, saj so glede na sporni predmet, katerega so solastniki, v pravni skupnosti (prvi odstavek 191. člena ZPP). Aktivno in koristno dejanje enega od njih učinkuje za vse (196. člen ZPP), zato je odgovor na predlog (zgolj) prvega nasprotnega udeleženca dovolj in so pritožbene navedbe o tem, da ostali nasprotni udeleženci na predlog niso odgovorili in so pasivni, neutemeljene.