VSRS Sklep X Ips 240/2017
ECLI:SI:VSRS:2017:X.IPS.240.2017Področje: inšpekcijsko nadzorstvo, upravni spor
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–11▾
Jedro povzetek sodišča
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revidentka ni navedla. V reviziji niti ni konkretizirala, zakaj bi plačilo 500,00 EUR zanjo predstavljalo zelo hudo posledico glede na njeno dohodkovno in premoženjsko stanje ter druge osebne okoliščine. Sama celo navaja, da bi bile posledice plačila le morda (in ne zagotovo) nepopravljive.
Izrek
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep o denarni kazni Inšpektorata RS za okolje in prostor, Stanovanjske inšpekcije, št. 06173-18/2014/33 z dne 14. 3. 2016, s katerim je bilo odločeno, da: mora tožnica kot etažna lastnica denarno kazen v višini 500,00 EUR, ki je bila izrečena s sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 06173-18/2014/2 z dne 22. 9. 2014 plačati v določenem roku in na določen podračun, sicer bo prisilno izterjana; če tožnica v roku ne bo omogočila sanacije dimovodne naprave, ki teče skozi njeno stanovanje, bo kot prisilno sredstvo izterjana nova denarna kazen v znesku 600,00 EUR; pritožba ne zadrži izvršitve; je o izvršitvi odločbe dolžna v roku obvestiti organ; v postopku niso nastali posebni stroški. Tožnica je zoper sklep vložila pritožbo, ki ji je drugostopenjski upravni organ z odločbo, št. 0614-14/2016/2 - MG z dne 31. 5. 2016, delno ugodil in drugi odstavek spremenil tako, da se ta glasi na vse etažne lastnike (in ne samo na tožnico), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil.
2Tožnica (v nadaljevanju revidentka) je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje smiselno z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, ugotovi napačno uporabo materialnega prava, nato razveljavi izpodbijano odločbo in jo samo spremeni ali pa jo razveljavi in vrne v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov postopka.
K I. točki izreka:
3Revizija ni dovoljena.
4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.1
6V obravnavanem primeru revidentka tem zahtevam ni zadostila, saj vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedla. Vrhovno sodišče pa z razlago revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ponovno je treba poudariti ustaljeno stališče, da navajanje revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja, ne zadostuje.
7Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.
8Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča2 mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
9Revidentka zgolj z navedbo, da ima odločitev sodišča zanjo "hude (verjetno nepopravljive) posledice", ker mora po odločbi upravnega organa plačati denarno kazen 500,00 EUR, teh pogojev ni izpolnila. V reviziji ni konkretizirala, zakaj bi plačilo 500,00 EUR zanjo predstavljalo zelo hudo posledico glede na njeno dohodkovno in premoženjsko stanje ter druge osebne okoliščine. Sama celo navaja, da bi bile posledice plačila le morda (in ne zagotovo) nepopravljive.
10Ker revidentka ni izkazala pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
K II. točki izreka:
11Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
1 Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 3. 2014.
2 Npr. sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 15. 12. 2017Nazaj na vrh ↑