VSK Sodba in sklep Cpg 120/2017

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni tako, da se ugotovi, da je na podlagi zavarovalne pogodbe z dne 24.2.2015 podano zavarovalno kritje tudi za obdobje od 26.2.2015 do 9.6.2015; v točki II (kar zadeva odločitev o dajatvenem zahtevku) in v točki III izreka pa se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zavarovalna pogodba, ki sta jo 24.2.2015 sklenili pravdni stranki, veljavna in je na njeni podlagi podano zavarovalno kritje za obdobje od 10.6.2015 do 26.2.2016, vse kar je tožeča stranka zahtevala več, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožeča stranka v 15 dneh povrniti toženi stranki 20,00 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper zavrnilni del te sodbe in izrek o pravdnih stroških se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer je pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da se sodišče prve stopnje sploh ni ukvarjalo z ugovorom tožeče stranke, da je določba splošnih pogojev, po kateri zavarovalnica krije škodo šele naslednji dan po plačilu zavarovalne premije, nična. V tej zvezi pritožba opozarja na relevantne določbe 937. člena Obligacijskega zakonika (OZ), upoštevaje ob tem tudi določbo 924. člena OZ. V tej zvezi se pritožba sklicuje tudi na relevantne odločbe višjih sodišč oziroma Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

3Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva (ki se nanašajo na temelj tožbenega zahtevka), vendar je na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo. Nobenega dvoma namreč ni, da sta pravdni stranki 24.2.2015 sklenili zavarovalno pogodbo za kasko zavarovanje, pri čemer so bili splošni pogoji, določeni v Splošnih pogojih 01-AKA-01/13, sestavni del te zavarovalne pogodbe. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo z omenjeno zavarovalno pogodbo dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe (drugi odstavek 937. člena OZ), upoštevaje ob tem, da je bil v pogodbi dan 26.2.2015 (ob 24.00 uri) določen kot dan začetka zavarovanja, dogovorjena premija pa je zapadla v plačilo 25.3.2015. V tej zvezi tudi ni nobenega pomisleka o tem, da premija ob zapadlosti ni bila plačana, temveč je bila plačana šele po škodnem dogodku z dne 4.6.2015, v katerem je bilo udeleženo zavarovano vozilo, in sicer 9.6.2015, tj. v 30-ih dneh od 20.5.2015, ko je tožeča stranka prejela obvestilo od zavarovalnice o zapadlosti sporne premije (opomin z dne 18.5.2015 - priloga A10).

5Resda je v omenjenih Splošnih pogojih (9. člen) določeno, da v takšnem primeru velja zavarovano kritje šele po plačilu premije, vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna pogodbena ureditev v direktnem nasprotju s prisilnimi predpisi in je zato nična (prvi odstavek 86. člena OZ). Zakonske določbe drugega, tretjega in petega odstavka 937. člena OZ, ki so kogentne narave (924. člen OZ), namreč drugače urejajo pravne posledice, če premija ob zapadlosti ni plačana v primeru, da je z zavarovalno pogodbo dogovorjeno, da je treba premijo plačati šele po sklenitvi pogodbe. V takšnem primeru zakon namreč ne predvideva, da začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po plačilu premije (primerjaj prvi odstavek 937. člena OZ, kjer je urejena pogodbena situacija, ki vključuje dogovor o plačilu premije ob sklenitvi pogodbe), temveč obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino, preneha šele, če premija, ki ob zapadlosti ni bila plačana, ni plačana niti po 30-ih dneh od dneva, ko je bilo zavarovancu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije (tretji odstavek 937. člena OZ). Če zavarovanec po takšnem opozorilu premijo pravočasno plača, mu je zavarovalnica dolžna izplačati dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino, in sicer tudi za zavarovalne primere, ki so se dogodili pred plačilom premije. Če pa zavarovanec niti v tem dodatnem 30 dnevnem roku premije ne plača, vendar pa jo plača v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odškodnino oz. zavarovalnino, toda v tem primeru šele od 24. ure po plačani premiji (peti odstavek 937. člena OZ).

6Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v točki II izreka spremenilo tako, da se ugotovi, da je na podlagi omenjene zavarovalne pogodbe podano zavarovalno kritje tudi za čas od 26.2.2015 do 9.6.2015 (peta alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7Kar pa zadeva odločitev v točki II izreka izpodbijane sodbe (in posledično tudi glede prisojenih stroškov v III. točki izreka) glede dajatvenega dela tožbenega zahtevka, je moralo sodišče prve stopnje izpodbijano sobo razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava se namreč sodišče prve stopnje sploh ni ukvarjalo s samo višino tožbenega zahtevka, upoštevaje ob tem, da so bila dejstva v tem delu med strankama sporna (npr. glede odbitne franšize).

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.