VSL Sklep V Kp 18641/2017

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

1Z uvodoma navedenim sklepom je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi določbe drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz sodnega spisa izločil uradni zaznamek policije o zbranih obvestilih od A. A. z dne 10. 1. 2017 (list. št. 10 spisa), ker gre za zapis, na katerega se po določbah ZKP sodna odločba ne sme opirati.

2Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP s predlogom, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je preiskovalni sodnik pred zaslišanjem A. A. ugotovil, da gre za mamo zunajzakonske partnerke obdolženega B. B. (sicer oškodovanke v tej zadevi) in ji dal pravni pouk po 236. členu ZKP, A. A. pa je pravno dobroto oprostitve dolžnosti pričanja uporabila in se pričanju v preiskavi odpovedala. Posledično je preiskovalni sodnik z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe drugega odstavka 83. člena ZKP po uradni dolžnosti iz kazenskega spisa izločil uradni zaznamek o izjavi, ki jo je A. A. v predkazenskem postopku dne 10. 1. 2017 dala na Policijski postaji C. kot dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodna odločba ne sme opreti. Iz navedenega izhaja, da je preiskovalni sodnik presodil, da je mama obdolženčeve zunajzakonske partnerke, torej smiselno "tašča" obdolženca na osnovi zunajzakonske skupnosti, priviligirana priča v skladu s 236. členom ZKP, posledično pa je v primeru, da se odreče pričanju pred sodiščem, treba kot nedovoljen dokaz izločiti tudi izjave, ki jih je dala policiji v predkazenskem postopku.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedeno stališče preiskovalnega sodnika pravilno. Sorodnike zunajzakonskega partnerja obdolženca je namreč treba smiselno šteti za obdolženčeve sorodnike po svaštvu, ki do vključno drugega kolena štejejo za priviligirane priče, saj je takšna razlaga uveljavljena v pravni teoriji in v novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča, poleg tega pa je po mnenju pritožbenega sodišča tudi bolj življenjska in v skladu z namenom zakona.

6Za navedeno širšo razlago se tako zavzema mag. Štefan Horvat v komentarju ZKP (str. 544 do 545), kjer navaja, da je oseba, s katero živi obdolženec v zunajzakonski skupnosti, izenačena z zakoncem, zato je treba tudi sorodnike zunajzakonskega partnerja (pastorke, starše ter brate in sestre) šteti za obdolženčeve sorodnike "po svaštvu", ter dodaja, da se obstoj svaštva in zunajzakonske skupnosti, ki daje priči pravico, da se odpove pričanju, presoja po stanju v času pričevanja (in ne po stanju v času storitve kaznivega dejanja).

7Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da na takšno (širše) stališče napotuje tudi novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča RS. To se je v svojih kasnejših sodnih odločbah opr. št. I Ips 144/2004 z dne 19. 1. 2006 in I Ips 41831/2010 z dne 17. 5. 2012 oddaljilo od predhodno zavzetega stališča ožje, gramatikalne razlage¹, za katerega se v pritožbi zavzema tudi državna tožilka, po kateri je Vrhovno sodišče razlagalo, da zgolj 1. točka prvega odstavka 236. člena ZKP izenačuje pravice obdolženčevega zakonca in osebe, s katero obdolženi živi v zunajzakonski skupnosti, medtem ko zakon tega pri krogu oseb, navedenih v 2. točki, kamor spadajo tudi obdolženčevi sorodniki pa svaštvu do vštetega drugega kolena, ne stori, ter da je treba izjeme od splošne dolžnosti pričanja v kazenskem postopku razlagati ozko in jih ne širiti z uporabo analogije. V svoji novejši sodbi opr. št. I Ips 144/2004 z dne 19. 1. 2006 pa nato Vrhovno sodišče že uveljavlja širše stališče, ko v osmem odstavku obrazložitve sodbe izrecno zapiše, da je zunajzakonski partner obdolženca izenačen z zakonskim in je zaradi tega potrebno tudi sorodnike zunajzakonskega partnerja šteti za obdolženčeve sorodnike po svaštvu. Širša razlaga izhaja tudi iz kasnejše sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 41831/2010 z dne 17. 5. 2012, v kateri je Vrhovno sodišče odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Kopru v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Kp 41831/2010. V tej zadevi je Vrhovno sodišče presojalo položaj, ko je šlo za zaslišanje očeta obsojenčeve zunajzakonske partnerke (torej smiselno "tasta" obsojenca na osnovi zunajzakonske skupnosti), ki mu prvostopenjsko sodišče pred zaslišanjem ni dalo pravnega pouka za priviligirane priče. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču višjega sodišča v tej zadevi, da je priča D. D., oče obsojenčeve zunajzakonske partnerice, priviligirana priča po 2. točki prvega odstavka 236. člena ZKP, ter da se zaradi tega, ker pred zaslišanjem na glavni obravnavi ni bil poučen v skladu z določili drugega odstavka 236. člena ZKP v zvezi s 331. členom ZKP, sodba na njegovo izpovedbo ne sme opirati (237. člen ZKP).

8Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o izločitvi uradnega zaznamka o izjavi A. A. z dne 10. 1. 2017 pravilna in zakonita, pritožbene navedbe državne tožilke niso utemeljene, sodišče druge stopnje pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Ožjo, gramatikalno razlago v povezavi z institutom priviligiranih prič pri sorodnikih po svaštvu na osnovi zunajzakonski skupnosti je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sodnih odločbah I Ips 180/97 z dne 20. 2. 1998 in I Ips 262/2004 z dne 16. 6. 2005.