VSL sklep Cst 539/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo prisilno poravnavo z naslednjo vsebino:
- delež plačila terjatev upnikov: 4,50 odstotkov
- rok za plačilo terjatev upnikov:
- 25 odstotkov preostanka navadnih terjatev se poravna v največ enem letu od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,
- 25 odstotkov preostanka navadnih terjatev se poravna v največ dveh letih od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,
- 50 odstotkov preostanka navadnih terjatev se poravna v največ treh letih od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave;
- terjatve upnikov se v obdobju od 1. 2. 2017 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po obrestni meri 0,0 odstotka.

Odločilo je, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava ne učinkuje (1. točka izreka). Zavrnilo je prisilno poravnavo v delu, ki določa, da prisilna poravnava ne učinkuje za imetnike terjatev iz naslova davkov (2. točka izreka). O terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave je odločilo tako, kot je navedeno v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 25. 8. 2017, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (3. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora terjatve iz 3. točke tega izreka plačati upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka 4. točka izreka).

2Upnica REPUBLIKA SLOVENIJA je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je s sklepom St ... z dne 26. 7. 2017 potrdilo prisilno poravnavo s predlagano vsebino. Pritožbeno sodišče pa je na pritožbo dolžnika in upnice REPUBLIKE SLOVENIJE navedeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ugotovilo namreč je, da je sodišče prve stopnje v izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave med drugim navedlo, da prisilna poravnava za imetnike terjatev iz naslova davkov ne učinkuje, v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 26. 7. 2017, pa je terjatev upnice REPUBLIKE SLOVENIJE iz naslova davkov znižalo na 4,5% zneska terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP. Ker je s tem odločilo, da potrjena prisilna poravnava na terjatev upnice iz naslova davkov, ki je bila prijavljena kot navadna terjatev, učinkuje, seznam terjatev pa je sestavni del izreka sklepa, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj je izrek sklepa nasprotoval samemu sebi.

5V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo prisilno poravnavo v delu, ki določa, da prisilna poravnava ne učinkuje za imetnike terjatev iz naslova davkov (2. točka izreka), z utemeljitvijo, da ZFPPIPP ne daje privilegiranega statusa davčnim obveznostim. V preostalem delu, razvidnem iz 1. točke obrazložitve tega sklepa, pa je prisilno poravnavo potrdilo.

6Pritožnica soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ZFPPIPP v redni prisilni poravnavi ne daje privilegiranega statusa davčnim obveznostim, za razliko od poenostavljene prisilne poravnave (peti odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Meni pa, da bi sodišče prve stopnje, v kolikor je ugotovilo, da dolžnikov predlog ni v skladu z zakonom, moralo predlagatelja pozvati k dopolnitvi predloga že pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZFPPIPP. Trdi, da
sodišče potem, ko je bila prisilna poravnava, kakršna je bila predlagana, pravnomočno začeta, zanjo pa so glasovali vsi upniki, ki bi utegnili biti z morebitno neenako obravnavo prizadeti, ne more delno zavrniti prisilne poravnave v delu, v katerem ta ni skladna z zakonom, saj ZFPPIPP tega ne dopušča.

7Pritožbeno sodišče po vpogledu v dolžnikov načrt finančnega prestrukturiranja (NFP) ugotavlja, da je dolžnik na str. 23 NFP navedel, da "za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev ter terjatev iz naslova davkov poenostavljena prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala". Del dikcije dolžnika v NFP, ki se nanaša na davke, se tako nanaša le na postopek "poenostavljene" prisilne poravnave, ki je tekel pred začetkom postopka redne prisilne poravnave (po določbi petega odstavka 221.b člena ZFPPIPP namreč poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve za plačilo davkov, kot jih določa zakon, ki ureja davčni postopek). Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da niti iz ostalih prilog, ki morajo biti priložene predlogu za začetek postopka prisilne poravnave po drugem odstavku 141. člena ZFPPIPP, ne izhaja, da prisilna poravnava po predlogu dolžnika ne bi vplivala na terjatve iz naslova davkov. Iz navedenega izhaja, da dolžnik ni predlagal, da prisilna poravnava za imetnike terjatev iz naslova davkov ne bi učinkovala.

8Glede na navedeno ni mogoče pritrditi pritožnici, da iz NFP izrecno izhaja dolžnikov predlog, da (redna) prisilna poravnava za davke ne učinkuje.

9Ob povedanem se izkaže, da je pritožba utemeljena v delu, s katerim pritožnica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi prisilne poravnave v delu, v katerem naj bi določala, da prisilna poravnava ne učinkuje za imetnike terjatev iz naslova davkov, čeprav iz drugih razlogov, kot jih navaja pritožnica. Sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo prisilno poravnavo v delu, ki ni bil predmet dolžnikovega predloga. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi delno ugodilo ter izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da v tem delu ni podana nobena od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožničine trditve, s katerimi meri na zlorabo postopka prisilne poravnave, pa so tako pavšalne, da ne omogočajo pritožbenega preizkusa. Poleg tega pritožnica ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave niti ni vložila.