VSK Sklep EPVDp 34/2017

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po sklepu z dne 20.1.2017, opr. št. EPVD 55/2016 ter mu naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR, ki jo mora plačati v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa, v nasprotnem primeru se ta prisilno izterja.

2Proti takemu sklepu je vložil pritožbo storilčev zagovornik. Navaja, da sklep izpodbija iz razloga kršitve procesnega in materialnega predpisa ter napačne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu zato, ker je ugotovilo, da je v preizkusni dobi storil hujši prekršek, kar je izkazano s plačilnim nalogom Policijske postaje (PP) št. 1 z dne 1.7.2017, pravnomočnim 11.7.2017.

5Pritožnik trdi, da storilec 1.7.2017, to je v preizkusni dobi, ni storil hujšega prekrška kot je ugotovilo sodišče prve stopnje ter da ta ni bil ugotovljen s strani sodišča. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je bil prekršek, ki ga je storilec storil 1.7.2017 ugotovljen s plačilnim nalogom prekrškovnega organa PP z dne 1.7.2017, zoper katerega storilec ni vložil zahteve za sodno varstvo, zato je postal pravnomočen 11.7.2017. Kot pritrjuje tudi pritožnik, je storilec storil prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ter mu je bila izrečena predpisana globa 250,00 EUR ter tri kazenske točke, kar pomeni, da gre za hujši prekršek kot to določa drugi odstavek 23. člena ZP-1.

6Pritožnik trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ugotoviti okoliščine in presoditi ali slednje dejansko terjajo izdajo sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po oceni pritožnika bi lahko sodišče ob uporabi omilitvenih določb ugotovilo, da ne obstaja potreba niti pravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče odgovarja, da gre v obravnavani zadevi za obligatoren preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ima podlago v drugem odstavku 202.e člena Zakona o prekrških, o čemer je bil storilec izrecno poučen v sklepu opr. št. EPVD 55/2016 z dne 20.1.2017, s katerim je ugodilo njegovemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker je plačilni nalog, s katerim je bil storilec spoznan za storitev zgoraj navedenega prekrška pravnomočen, so nerelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na okoliščine storitve prekrška, ravno tako ne more biti upošteven predlog za zaslišanje storilca in policistov, ki so obravnavali prekršek z dne 1.7.2017.

7Pritožnik nadalje trdi, da storilec ni imel možnosti izjaviti se o okoliščinah, ki jih sodišče šteje za relevantne za izdajo izpodbijanega sklepa. Po njegovi oceni bi mu moralo sodišče omogočiti, da se izjasni o vseh okoliščinah pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je storilec pred izdajo izpodbijanega sklepa vedel, da je 1.7.2017 storil prekršek po zgoraj navedenem plačilnem nalogu (to potrjujejo tudi pritožbene navedbe), ravno tako je bil v sklepu opr. št. EPVD 55/2016 z dne 20.1.2017 poučen, da v preizkusni dobi ne sme storiti prekrška, ki je opredeljen kot hujši prekršek zoper varnost cestnega prometa kot tudi o posledici, ki bo sledila v primeru storitve hujšega prekrška v preizkusni dobi, to je, da bo sodišče preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vse relevantne okoliščine, ki so bile podlaga izpodbijanemu sklepu so bile storilcu znane že pred tem, zato ne gre za novote, ki bi od storilca zahtevale dodatno izjasnitev pred njegovo izdajo.

8Zaradi navedenega in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožba na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9Odločitev o stroških postopka - sodne takse za pritožbo temelji na določilu prvega odstavka 147. člena ZP-1, znesek sodne takse 20,00 EUR pa je odmerjen na podlagi tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).