UPRS Sodba I U 732/2016

Tožba se zavrne.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo zahtevo za obnovo inšpekcijskega postopka, ki se je končal z odločbo št. 0611-1793/2013-18 z dne 23. 4. 2014, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora kot lastnik kmetijskega zemljišča s parcelno številko 4586/3 k.o. ... do 15. 6. 2014 uničiti (pokositi, zmulčiti, počistiti) staro travo, razno podrast in zarast ter izsekati in odstraniti s površine kmetijskega zemljišča posamezna gozdna drevesa (akacije), ki so prerasli površino kmetijskega zemljišča.

2Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka, v katerem je bila izdana navedena odločba. Svojo zahtevo je vložil na podlagi 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) iz razloga, ker je drugostopenjski organ oznako rabe navedenega zemljišča 1211 "vinograd" spremenil v rabo z oznako 1410 "kmetijsko zemljišče v zaraščanju". Tožnik v predlogu za obnovo navaja, da je južni del zemljišča s parcelno številko 586/3 k.o. ... zemljišče z oznako rabe 1410 "kmetijsko zemljišče v zaraščanju", površin v zaraščanju pa ni potrebno spreminjati nazaj v kmetijsko rabo. V obnovljenem postopku naj se upošteva, da tega dela zemljišča ni potrebno očistiti, severni del pa je že očiščen.

3Dalje iz obrazložitve izhaja, da je glede na zakonske določbe, na katere se sklicuje prvostopenjski organ, na kmetijskem zemljišču s šifro 1410 "kmetijsko zemljišče v zaraščanju" potrebno preprečiti zaraščanje in ga počistiti. Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ni potrebno preprečevati zaraščanja tistih kmetijskih zemljišč, ki izpolnjujejo pogoje za vrsto rabe "drevesa in grmičevje", južni del omenjenega kmetijskega zemljišča pa teh pogojev ne izpolnjuje. Tako niso izpolnjeni pogoji iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP, zato je prvostopenjski organ tožnikovo zahtevo za obnovo postopka zavrnil.

4Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo, v obrazložitvi pa v bistvenem ponavlja razloge prvostopenjske odločbe. Dodaja, da je bilo zemljišče s parcelno številko 4586/3 k.o. ... v času odločanja po podatkih zemljiškega katastra vinograd v izmeri 2819 m², gospodarsko poslopje v izmeri 53 m² in stavba v izmeri 157 m². Po dejanski rabi je bilo to zemljišče v izmeri 3029 m2, boniteta 73, 16,5 % kmetijsko zemljišče, 79,03 % vinograd in 4,2 % pozidano zemljišče. Pretežni del zemljišča je po namenski rabi kmetijsko zemljišče.

5Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je po izdaji odločbe izvedel, da je bila v evidenci dejanske rabe popravljena napaka pri označbi dejanske rabe južnega dela parcele 4586/3 k.o. ... tako, da je sedaj označena s šifro 1410 "zemljišče v zaraščanju", kjer zaraščanja ni potrebno odpravljati. Že v času izdaje inšpekcijske odločbe je bila navedena parcela v južnem delu zarasla z gozdnim drevjem, le da v evidenci dejanske rabe zemljišč to ni bilo pravilno evidentirano. Dejansko je ta parcela že v času izdaje odločbe izpolnjevala pogoje za vrsto dejanske rabe "drevesa in grmičevje". Šele poprava napake v evidenci, za kar je zvedel tik preden je vložil zahtevo za obnovo postopka, pomeni možnost uporabe novega dokaza v postopku. Stališče toženke, da postopka ni mogoče obnoviti, je zmotno.

6Dalje navaja, da južni del navedene parcele v času odločanja ni bil vinograd, ampak parcela v zaraščanju, kar pa je izkazano šele po popravi napake v evidenci dejanske rabe. Če bi bila že v času odločanja pravilna, ne bi bilo pogojev za izdajo inšpekcijske odločbe glede južnega dela parcele. To, da je po odpravi napake predmetno zemljišče pravilno evidentirano kot zemljišče v zaraščanju, je dokaz, ki mora pripeljati do drugačne inšpekcijske odločbe, saj v času odločanja ni obstajal zaradi napake v evidenci dejanske rabe. Parcela od izdaje inšpekcijske odločbe do poprave napake v evidenci, to je od 23. 4. 2014 do 22. 5. 2015, ni postala nič bolj zaraščena, kot je bila prej.

7Dodaja še, da bi vztrajanje pri izvršitvi inšpekcijske odločbe pomenilo vztrajanje na poseku gozdnega drevja na plazovitem terenu in poseganje v gozdno bivališče jazbecev. Za to pa glede na zdaj pravilno evidenco dejanske rabe ni zakonske obveznosti. Glede na navedeno sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravi ter dovoli obnovo postopka oziroma zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

8Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da predmetnega postopka ni mogoče obnoviti in da je prvostopenjska odločba pravilna. Prereka vse navedbe iz tožbe in predlaga, naj se tožba zavrne in potrdita odločbi prve in druge stopnje.

9Tožba ni utemeljena.

10Po 1. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

11Tožnik trdi, da je bila 22. 5. 2015 (v zahtevi za obnovo postopka navaja datum 15. 5. 2015) v evidenci dejanske rabe popravljena napaka pri označbi dejanske rabe južnega dela zemljišča s parcelno številko 4586/3 k.o. .... tako, da je sedaj označena z oznako 1410 "zemljišče v zaraščanju". Prav tako navaja, da to dejstvo oziroma dokaz v času odločanja ni obstajalo.

12Postopek, katerega obnova je predmet tega upravnega spora, je postopek, ki je bil zaključen z izdajo odločbe z dne 23. 4. 2014 (na odločbi je sicer naveden datum 23. 4. 2013, vendar je glede na časovno sosledje upravnega spisa, izpodbijani odločbi ter podatke in listine v spisu očitno, da gre za pisno pomoto in je pravilen datum izdaje 23. 4. 2014). Temelj za odločanje v tem postopku je torej pravno in dejansko stanje na ta datum. Na to pravno in dejansko stanje se morajo nanašati tudi uveljavljani razlogi za obnovo.

13Ker je bila inšpekcijska odločba izdana v letu 2014, torej pred zatrjevano spremembo dela parcela iz rabe 1211 "vinograd" v rabo z oznako 1410 "kmetijsko zemljišče v zaraščanju" (v letu 2015), tožnik torej ne uveljavlja dejstva ali dokaza, ki je bilo že v času prvega odločanja sestavni del dejanskega stanja, pa se zanj ni vedelo in je bilo zato dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Dejstva in dokazi, ki so nastali pozneje, po izdaji odločbe, namreč niso nova dejstva ali dokazi v smislu obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP. Tako je po presoji sodišča izpodbijana prvostopenjska odločba že iz tega razloga pravilna.

14Kot pravilno navaja toženka, mora po drugi alineji prvega odstavka 7. člena ZKZ lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč, razen kmetijskih zemljišč, ki glede na predpis, ki ureja vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč, izpolnjuje pogoje za vrsto rabe "drevesa in grmičevje".

15Iz tega sledi, da tudi za kmetijska zemljišča z oznako 1410 "kmetijsko zemljišče v zaraščanju" obstaja dolžnost preprečevanja zaraščanja, saj upoštevaje citirano določbo ZKZ izjema od te obveznosti za zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje za vrsto rabe "kmetijsko zemljišče v zaraščanju", ne velja. Tožnik torej pravno napačno meni, da opisana izjema velja (tudi) za "kmetijsko zemljišče v zaraščanju".

16To pomeni, da okoliščine in dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, tudi niso taki, da bi glede na določbe 260. člena ZUP lahko pripeljali do drugačne odločbe, zato je po presoji sodišča tožnikova zahteva za obnovo postopka tudi iz tega razloga neutemeljena.

17Sodišče dodaja še, da v kolikor tožnik meni, da je šlo za napačno oziroma nepravilno oznako dejanske rabe obravnavanega zemljišča v evidenci, je imel možnost v upravnem postopku, katerega obnovo zahteva, te podatke izpodbijati, vendar tega ni storil, temveč se je na to skliceval šele v pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 22. 5. 2015 in ne v upravnem postopku, katerega obnovo zahteva.

18Prav tako tožnik zgolj z navedbo, da naj bi bilo obravnavano zemljišče že v času izdaje prvostopenjske odločbe v južnem delu zaraslo z gozdnim drevjem in da gre za parcelo v zaraščanju, ne more utemeljiti uvrstitve tega zemljišča med zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje za vrsto rabe "drevesa in grmičevje" v smislu Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik) in s tem med izjeme, za katere po navedeni določbi ZKZ ne velja dolžnost preprečevati zaraščanje.

19Po 165. členu Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) je namreč evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč enotna državna evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je namenjena ugotavljanju dejanskega stanja rabe zemljišč kot pogoja za izvajanje ukrepov kmetijske politike, na kar se sklicuje tudi upravni organ v izpodbijani odločbi. Glede na to sodišče nima pomislekov v stanje, kot ga je v tem pogledu ugotovila in tudi ustrezno obrazložila toženka, zato tožnik s pavšalno trditvijo o napačno označeni dejanski rabi obravnavanega zemljišča v evidenci, v tem upravnem sporu ne more uspeti.

20Na odločitev tudi ne more vplivati pavšalna tožbena navedba, da bi izvršitev inšpekcijske odločbe pomenila posek gozdnega drevja na plazovitem terenu in poseg v gozdno bivališče jazbecev.

21Sodišče še dodaja, da kolikor so bila dejstva, na katera se sklicuje tožnik, upravnemu organu v času odločanja znana, tožnik s sklicevanjem na njih uveljavlja kvečjemu napačno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na določbe 260. člena ZUP ni razlog za obnovo postopka. Prav tako tožnik v postopku z zahtevo za obnovo ni zatrjeval, še manj pa izkazal, da v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogel navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo (drugi odstavek 261. člena ZUP).

22Sodišče je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker stranki nista navedli dejstev ali dokazov, ki bi lahko vplivali na odločitev.

23Glede na obrazloženo tudi po presoji sodišča dejstva oziroma dokazi, na katera se sklicuje tožnik kot razlog za obnovo, niso nova dejstva oziroma dokazi v smislu 1. točke 260. člena ZUP, niti niso taki, da bi glede na določbe 260. člena ZUP lahko pripeljali do drugačne odločitve v zadevi, kot sta pravilno ugotovila tudi upravna organa prve in druge stopnje.

24Ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.