VSRS Sklep III DoR 42/2017-9

Revizija se dopusti v delu, v katerem vtoževana terjatev glede na presojo sodišč prve in druge stopnje ni zastarala, glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) lex specialis.

1Tožeča stranka (zavod) je od tožene stranke (zavarovalnice) vtoževala plačilo odškodnine v zvezi s škodo, ki naj bi ji nastala z izplačilom zneskov družinske pokojnine v obdobju od leta 2013 do leta 2015. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 18.097,98 EUR z zamudnimi obrestmi. V obsegu, v katerem se tožbeni zahtevek nanaša na izplačila pokojnin za čas od 1. 1. 2013 do 30. 4. 2013 za G. M. in do 30. 8. 2013 za K. M., je presodilo, da je tožbeni zahtevek zaradi zastaranja neutemeljen. Poleg tega je presodilo, da je tožbeni zahtevek tudi sicer v celoti neutemeljen, saj pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2B 1. 1. 2016 v povezavi z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) ni obstajala pravna podlaga za vtoževani znesek.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Pojasnilo je, da je bila v času pred 1. 1. 2016 v skladu z določbami ZOZP pravica tožeče stranke uveljavljati odškodnino od zavarovalnice, pri kateri je povzročitelj nesreče obvezno zavarovan, omejena na v zakonu naštete primere, med katerimi ni izplačevanja družinskih pokojnin.

3Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato je revizijo glede tega vprašanja dopustilo.