VSL Sklep II Ip 1338/2017

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za oprostitev plačila sodne takse zavrglo.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da je sodišče ni pozvalo, naj izpolni obrazec ZST, zato naj se jo oprosti plačila sodnih taks, za kar je pravočasno vložila prošnjo.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Sodišče prve stopnje je dolžničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, saj po pozivu z dne 22. 2. 2017, s katerim je sodišče dolžnico pozvalo, da predlog dopolni, ta v naloženem roku tega ni storila.

6Skladno z drugim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks vsebovati osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke ter njenih družinskih članov (oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika), podatke o zadevi, podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12a. člena tega zakona (oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12b. člena tega zakona), o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12a. člena tega zakona, soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, izjavo, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost in podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov. Skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ravna sodišče, če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (torej v skladu z določbami prvega in petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7Višje sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje dolžnice sicer ni bilo dolžno pozvati k izpolnitvi obrazca ZST-1. Po opisani novi ureditvi postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni treba več priložiti izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, temveč mora predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebovati zgoraj navedene podatke in izjave, v zvezi s čimer je sodišče prve stopnje tudi izdalo pravilen pozivni sklep z dne 22. 2. 2017. Pri tem je med drugim bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.

8Kateri podatki so davčna tajnost, je definirano v 15. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) (naslovljen kot "davčna tajnost"), ki določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati tako podatke, ki jih davčnemu organu posreduje zavezanec, kot druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ (prvi odstavek 15. člena ZDavP-2), pri čemer se za davčno tajnost ne šteje (zgolj) davčna številka poslovnih subjektov (drugi odstavek 15. člena ZDavP-2). Skladno s četrtim odstavkom 46. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU) finančna uprava pridobiva podatke iz 49. člena tega zakona, ki jih vodi v davčnem registru in podatke, ki jih vodi v evidencah iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, s povezovanjem davčnega registra, omenjenih evidenc ter zbirk podatkov številnih drugih upravljavcev (na primer ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (CRP), Ajpes, ZZZS, ZPIZ, GURS, KDD, ministrstva, pristojnega za infrastrukturo in prostor (evidenca registriranih vozil)...). Podatki, ki so zajeti v davčnem registru, so navedeni v 49. členu ZFU, in sicer gre med drugim za podatke o davčni številki, identifikacijske podatke, naslov prebivališča, številke plačilnih računov, podatke o socialnem zavarovanju, podatke o kapitalskih naložbah, in druge podatke. Navedeno pomeni, da davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke (za kar po uradni dolžnosti pridobi tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost - peti odstavek 12a. člena ZST-1) pred tem za pridobitev teh podatkov pridobi soglasje stranke, kot (ker) to zakon tudi zahteva¹. Pri tem mora sodišče podatke, ki so davčna tajnost, skladno z 48. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je krovni zakon v postopkih, kjer stranke uveljavljajo ugodnosti iz javnih sredstev, podatke obdelovati tako, kot to določa zakon, ki ureja davčni postopek.

9Glede na povedano, tudi če z nekaterimi podatki, ki so po zakonu obvezna sestavina predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče v postopku že razpolaga, za popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse ne zadostuje že zahtevek stranke, naj jo sodišče oprosti plačila sodnih taks, saj v njem potrebno soglasje ni vsebovano. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dolžnico pravilno pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

10Višje sodišče pa ugotavlja, da dolžnici sklep z dne 22. 2. 2017 ni bil pravilno vročen, saj je bil dolžnici puščen v poštnem predalčniku (na lokaciji izpostave P. S.), kar pa ni skladno z določbami ZPP v zvezi s 15. členom o vročanju pisanj v izvršilnem postopku. Glede na navedeno je bilo pritožbi dolžnice, ki smiselno zatrjuje, da poziva na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse ni prejela, treba ugoditi, sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11V novem postopku naj sodišče prve stopnje dolžnici najprej pravilno vroči pozivni sklep za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, in sicer na naslovu dolžničinega prebivališča (pri tem naj po potrebi na pravilno vročanje pisanj opozori pošto v kraju dolžničinega prebivališča) ter o predlogu, ob upoštevanju tega, ali ga bo dolžnica pravilno dopolnila, ponovno odloči.

¹ Kar je nenazadnje skladno z ustavno kategorijo načela varstva osebnih podatkov.