VSRS Sklep II DoR 138/2017

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili nadomestilo za javno priobčitev glasbenih del.

1Sodišče prve stopnje je razveljavilo izdani sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 211064/2012 z dne 2. 1. 2013 in ustavilo postopek za plačilo 15.221,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 12. 2012 dalje (prva alineja II. točke izreka). Nato je razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 3.684,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2012 dalje (druga alineja II. točke izreka). Zahtevek za plačilo preostalih 13.578,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 12. 2012 dalje in za zakonske zamudne obresti od petih zneskov po 3.452,69 EUR za čas od 26. 12. 2012 pa je zavrnilo (tretja alineja II. točke izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (III. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je je pritožbi tožnika in toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu (druga in tretja alineja II. točke ter III. točke izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali sme sodišče glede na določbo 157b. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) odločati o vsebini skupnega sporazuma oziroma Tarifi za javno priobčitev glasbenih del (v nadaljevanju Tarifa) iz Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. l. RS, št. 29/1998 - v nadaljevanju Pravilnik 98)? 2) Kaj (minimalni honorar iz Pravilnika 98 ali običajno/dogovorjeno plačilo iz licenčne pogodbe) predstavlja pravno podlago za odmero višine nadomestila za javno priobčitev glasbenih del za primer radiofuzne (kabelske) retransmisije? 3) Ali je minimalni honorar iz Pravilnika 98 v skladu z zahtevami konkurenčnega prava in ali krši načelo enakosti po 14. členu Ustave RS (v nadaljevanju URS)? Navaja, da je sodišče nepravilno izračunalo višino nadomestila na podlagi 7. točke drugega odstavka II. poglavja Tarife iz Pravilnika 98 in določilo minimalni avtorski honorar, namesto da bi plačilo določilo glede na toženkine prihodke, ki se nanašajo na kabelsko retransmisijo. Sodišče je prekoračilo svojo stvarno pristojnost, s tem ko je presodilo, da je drugi odstavek v poglavju II (Javna oddajanja) Tarife, v tem delu (plačilo glede na prihodke) presplošen, saj ni dovolj konkretizirano, kakšen honorar dolguje zavezanec, kadar so podlaga za izračun honorarja njegovi prihodki. Za razlago Tarife, ki ima naravo skupnega sporazuma, je po členih od 157. do 157.e ZASP izključno pristojen Svet za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet) in sodišče po določbah ZASP nima pristojnosti, da bi presojalo primernost določb Tarife. Minimalni honorar se je uporabljal ob osnovni tarifi (subsidiarno), ki je bila s sodbo Ustavnega sodišča RS U-I-165/03 z dne 15. 12. 2005 razveljavljena, zato minimalni honorar ne more obstajati samostojno. Tudi sicer se je uporabljal zgolj v primeru, ko ni bilo mogoče določiti dohodkov uporabnika. Določitev minimalnega honorarja v konkretnem primeru glede na toženkine prihodke ni običajno plačilo oziroma pravično nadomestilo oziroma primerna tarifa. Sklicuje se na Sodbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2939/2015 in II Cp 1092/2016, ki ju prilaga. Sodišče bi moralo glede na mednarodne standarde in 81. člen ZASP tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi. Napačno je stališče pritožbenega sodišča, da Memorandum o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji (v nadaljevanju Memorandum) ni skupni tarifni sporazum, ker ni določal nižjih avtorskih honorarjev kot Pravilnik 98 in ker ga ni odobril Urad za intelektualno lastnino, saj to glede na določbe ZASP ni predpisano. Sodišče je retroaktivno uporabilo določbe zakona, ki na dan sprejetja Memoranduma ni veljal. Pritožbeno sodišče se tudi ni opredelilo do pritožbenih navedb v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava in je prezrlo, da je ekonomska korist operaterja povezana z večjim obsegom avtorskega repertoarja, ki ga operater nudi naročnikom. Fiksna tarifa, ki jo je določilo sodišče, krši načelo, da mora biti višina avtorskega honorarja odvisna od obsega uporabe avtorskih del in ekonomske koristi, ki jo ustvari uporabnik z uporabo avtorskih del. Takšna tarifa predstavlja tudi kršitev načela enakosti po 14. členu URS, saj enako obravnavano tako velike kot majhne kabelske operaterje. Priglaša stroške postopka.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, ki je razvidno iz izreka tega sklepa, in je v tem delu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).