VSL Sklep Cst 390/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odredilo prodajo terjatve stečajnega dolžnika do dolžnika B. m. b. h. iz Avstrije v znesku 1.241.069,89 EUR s pp in terjatve stečajnega dolžnika do dolžnika A. A. iz S. B. v znesku 639.677,00 EUR s pp. Kot način prodaje je določilo javno dražbo z zviševanjem izklicne cene, ki znaša za prvo navedeno terjatev 150.000,00 EUR, za drugo pa 6.000,00 EUR. Odločilo je še, da znaša varščina 10% izklicne cene.

2Zoper sklep o prodaji premoženja se je pritožil upnik M. d. o. o., V pritožbi je navedel, da gre za nenavadno zadevo v škodo njega kot upnika, ter da sodišče ne bi smelo prodajati terjatev pač pa izdati sklep o razdelitvi, ker je upnik privolil v prevzem terjatve do dolžnika B. m. b. h. iz Avstrije. Višjemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep kot nezakonit in neutemeljen v celoti razveljavi, z navodilom prvostopnemu sodišču o zakonitem postopanju in dokončanju postopka skladno z določili 374. člena ZFPPIPP ter naložitvijo stečajnemu upravitelju, da pripravi ustrezen predlog razdelitve premoženja, pritožniku pa naj prizna tudi stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne potrjuje pritožbenih stališč upnika o nedopustni diskriminaciji upnika pri obravnavanju njegovega soglasja za prevzem terjatve. Za prenos terjatve upniku po 374. členu ZFPPIPP tudi po stališču pritožbenega sodišča niso bili podani zakonski pogoji. V skladu z določbo druge alineje 1. točke prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP se upnikom v sorazmerju z njihovimi deleži iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona razdeli premoženje, ki sestavlja stečajno maso, če tega premoženja ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški in če upniki privolijo, da to premoženje prevzamejo.

5. Pritožnik ni z ničemer izpodbil razlogov sodišča prve stopnje o tem, da je premoženje, ki je predmet prodaje v izpodbijanem sklepu, unovčljivo s prodajo. Nobenih pogojev torej ni za uporabo pravil o prenosu premoženja na pritožnika po prvem odstavku 374. člena ZFPPIPP. Zato tudi njegova ponudba za prevzem dolžnikove terjatve do dolžnika B. m. b. h. iz Avstrije v znesku 1.241.069,89 EUR, ne predstavlja ovire za unovčenje sporne terjatve s prodajo. Razlogov, zaradi katerih pritožnik nasprotuje prodaji terjatve stečajnega dolžnika do dolžnika A. A. pa v pritožbi konkretno ne navaja.

6Ponudba upnika, da prevzame terjatev do B. m. b. h. iz Avstrije v višini 1.241.069,89 EUR za poplačilo svoje terjatve v višini 1.015,90 EUR, brez doplačila, ne odraža sprejema bistvenih sestavin ponudbe iz "Poziva upnikom k soglasju za prevzem premoženja (terjatev), za katerega namerava sicer stečajni upravitelj skleniti poravnavo" z dne 15. 3. 2017 (v nadaljevanju Poziv), pač pa predstavlja novo ponudbo upnika stečajnemu upravitelju (prvi in tretji odstavek 29. člena OZ), kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Že naslov Poziva, skupaj z vsebino, poudarja, da sta dolžnika sicer pripravljena plačati manjši del terjatev stečajnega dolžnika (dolžnik B. m. b. h. iz Avstrije 150.000,00 EUR in dolžnik A. A. 6.000,00 EUR), in da lahko upniki dobijo natančnejše podatke o upraviteljevem predlogu v njegovem izrednem poročilu, ki je bilo objavljeno 15. 3. 2017. Izredno poročilo upravitelja vsebuje natančne podatke o doseženih rezultatih pogajanj za sklenitev poravnave z dolžnikoma. To pa niso razlogi, zaradi katerih premoženja v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški in ki jih mora vsebovati poziv upnikom na podlagi 3. točke šestega odstavka 374. člena ZFPPIPP. Kašen je bil namen Poziva, je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo v razlogih izpodbijanega sklepa.

7Upnik ni upošteval in pristal na bistveno sestavino ponudbe iz Poziva, da je terjatev dolžnika B. m. b. h. iz Avstrije že unovčljiva za 150.000,00 EUR. Ponudbo iz Poziva je sprejel le pod pogojem, da terjatev ni unovčljiva in da se v celotni višini prenese nanj za poplačilo njegove terjatve v višini 1.015,90 EUR. To pomeni, da je njegova ponudba v primerjavi s Pozivom bistveno spremenjena (tretji odstavek 29. člena OZ). Zato upnikova izjava o sprejemu ponudbe za sodišče ni bila zavezujoča.

8S tem se izkaže, da sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je izdalo sklep o prodaji terjatev (prvi odstavek 331. člena ZFPPIPP). Za dosego cilja, ki ga pritožnik zasleduje, je njegova razlaga določb materialnega prava v konkretnem primeru glede na ugotovljeno dejansko stanje napačna ter z njo pritožbenega sodišča ni uspel prepričati. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da so neutemeljene pritožbene trditve, da se upnik diskriminira zaradi nizke terjatve in dejstva, da je pridobil položaj upnika z nakupom terjatve po objavi Poziva, da sta se stečajni upravitelj in sodišče premislila in ravnala samovoljno, ker se terjatev, namesto, da se izroči upniku, sedaj prodaja, da je z odločitvijo o prodaji terjatve sodišče poseglo v pričakovane, na zakonu temelječe in Ustavne pravice pritožnika brez vnaprej izdelanih kriterijev, pravil, da upniku niso bile varovane materialne pravice, njegovi individualni interesi ter zagotovljena temeljna pravila pravnega reda, ki vsebuje pravila določene ekonomske in politične družbene ureditve.

9Pritožnik s pritožbo zoper sklep o prodaji dolžnikovega premoženja ni uspel uveljaviti nobenega pritožbenega razloga, niso pa podani niti tisti, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje o prodaji - prvi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP, po kateri mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.