VSC Sklep III Cpg 150/2017

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo vrednost spornega predmeta v tej zadevi v znesku 203.851,91 EUR (I. točka izreka), zavrglo kot prepozno tožbo, vloženo 27. 10. 2016 (II. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 1.085,24 EUR, v 15 dneh od prejema odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Iz sklepa Okrožnega sodišča v Celju o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave St 2438/2014 z dne 1. 10. 2014 je ugotovilo, da je na njem odtisnjen žig pravnomočnosti, iz katerega izhaja datum 23. 10. 2014. Datum pravnomočnosti izhaja tudi iz predloženega izpisa Ajpes o objavi sklepov v zadevi St 2438/2014. Prav tako je po vpogledu v register Ajpes, pod objave sklepov in pisanj v postopkih zaradi insolventnosti, ugotovilo, da je kot datum pravnomočnosti cit. sklepa stečajnega sodišča zaveden datum 23. 10. 2014. Tudi iz vpogleda v vpisnik zadev v postopkih zaradi insolventnosti Vrhovnega sodišča RS, v seznam procesnih dejanj, pod zaporedno številko 12, izhaja, da je sklep stečajnega sodišča z dne 1. 10. 2014 postal pravnomočen 23. 10. 2014. Tožeča stranka pa je vložila tožbo na razveljavitev potrjene poenostavljene prisilne poravnave 27. 10. 2016 (ob 20.42 uri priporočeno na Bencinskem servisu Petrol d. d.). Upoštevajoč, da je bila 23. 10. 2016 nedelja, se je rok za pravočasno vložitev tožbe za izpodbijanje potrjene poenostavljanje prisilne poravnave iztekel v ponedeljek 24. 10. 2016. Tako je bila tožba (27. 10. 2016) vložena prepozno. Čas objave pravnomočnosti končanja postopka namreč ni relevantna okoliščina za določitev roka za vložitev tožbe.

2Zoper II. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da niso sporni roki, ki jih v sklepu navaja sodišče prve stopnje, in v katerih je treba vložiti tožbo za izpodbijanje potrjene poenostavljene prisilne poravnave, torej v roku dveh let od pravnomočnosti sklepa stečajnega sodišča o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave. Sporno je le stališče sodišča prve stopnje, od kdaj se šteje, da je začel ta rok teči in kdaj se izteče. Po 122. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) se v insolventnih postopkih, torej tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, objavljajo vsi sklepi in druga sodna pisanja na spletnih straneh Ajpes, ki so posebej urejene in namenjene za objave. Tudi v teh postopkih se določeni sklepi vročajo osebno in neposredno strankam, vendar samo tisti, ki jih zakon posebej navaja in za katere velja posebna zakonska zahteva. Vsi drugi sklepi in pisanja pa se objavljajo na spletnih straneh Ajpes in se šteje, da so bili vročeni z dnem objave in da od dne objave tečejo zakonski in drugi roki, vezani na takšne listine. Po ZFPPIPP rok za pritožbe v insolventnih postopkih začne teči za sklepe, ki se osebno vročajo, od dne vročitve. Za vse druge sklepe pa od dne objave na straneh Ajpes. Analogno zakonski ureditvi posebnosti vročanja sklepov ter pisanj v insolventnih postopkih je treba šteti, da je dveletni rok za izpodbijanje sporne potrjene poenostavljene prisilne poravnave začel teči z dnem, ko je stečajno sodišče na spletnih straneh Ajpes objavilo, da je sklep pravnomočen. Po analogiji s 127. členom ZFPPIPP in glede na posebnosti vročanja ter objavljanja listin in sklepov v insolventnih postopkih razumna in pravno pravilna razlaga narekuje sklep, da od dne objave stečajnega sodišča na straneh Ajpes, da je sklep postal pravnomočen, začne teči dveletni rok za vložitev tožbe za razveljavitev potrjene poenostavljene prisilne poravnave, ki je bila sprejeta na goljufiv način. Za uveljavljanje temeljne človekove pravice dostopa do sodišča mora biti stranki zagotovljena informacija, ki jo potrebuje, da lahko uresniči to svojo pravico. Ustavno sodišče je v odločbi Up 386/15 razglasilo ZFPPIPP za neustaven, ker družbenikom družbe ni (bila) dana možnost vročitve sklepa o začetku stečajnega postopka, in da vročitev na straneh Ajpes v tem primeru ni ustrezna ter zato ni ustavna, saj strankam ne zagotavlja za uspešno uveljavljanje njihovih pravic na sodišču potrebnih informacij. Glede na to, da mu sklep stečajnega sodišča o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni bil osebno vročen, ni bil informiran, da je postal pravnomočen. Šele z objavo na spletnih straneh Ajpes 27. 10. 2014 je izvedel, da je cit. sklep stečajnega sodišča postal pravnomočen, zaradi česar pred tem datumom zanj in za druge upnike, ki jim ta sklep stečajnega sodišča ni bil osebno vročen, ni mogel začeti teči dveletni zastaralni rok, saj ni mogel uresničiti svoje pravice do izpodbijanja potrjene poenostavljene prisilne poravnave, preden je o tem dobil ustrezno in zanesljivo informacijo, ki pa je bila v izključni domeni stečajnega sodišča.

3Tožena stranka je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovorila na pritožbo. V odgovoru povzema 219. člen in četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP. Ker je bil sklep stečajnega sodišča o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave objavljen na Ajpes 27. 10. 2014, se po poteku osmih dni od tega datuma šteje, da je bila tožeča stranka seznanjena z njegovo vsebino.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka je vložila tožbo za razveljavitev potrjene poenostavljene prisilne poravnave nad toženo stranko. Po četrtem odstavku 219. člena ZFPPIPP, ki se po devetnajsti alineji drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek poenostavljene prisilne poravnave, je treba tožbo za uveljavitev izpodbojnega zahtevka iz tretjega odstavka tega člena vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da zanjo ni sporen rok, v katerem mora vložiti tožbo za izpodbijanje potrjene poenostavljene prisilne poravnave, temveč je sporen začetek teka tega roka in kdaj se ta izteče. Vendar je določba četrtega odstavka 219. člena ZFPPIPP jasna¹ in ne omogoča analogije z vročanjem sklepov z objavo na straneh Ajpes. Tudi primerjava tožeče stranke kot upnika z družbenikom stečajnega dolžnika iz ustavne odločbe Up 386/2015 ni utemeljena. Gre za dva povsem različna položaja strank.

6Objava datuma pravnomočnosti na spletnih straneh Ajpes je v korist strankam, da jim tega ni treba individualno poizvedovati na sodišču. Tudi za sodišče je to dosti bolj ekonomično, glede na to, da v insolventnih postopkih praviloma nastopa množica upnikov. Ko je stečajno sodišče na spletni strani Ajpes objavilo pravnomočnost sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, je v skladu s četrtim odstavkom 122. člena ZFPPIPP veljalo, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Od trenutka objave pravnomočnosti sklepa stečajnega sodišča o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je tožeči stranki tekel dveletni rok za njeno razveljavitev že od 23. 10. 2014 dalje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se je ta rok iztekel 23. oziroma v ponedeljek 24. 10. 2016, in ker je tožeča stranka vložila tožbo priporočeno na bencinskem servisu 27. 10. 2017, jo je vložila prepozno. Sodišče prve stopnje jo je zato pravilno zavrglo.

7V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih II. in III. točki izreka.

8Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

9Tudi tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), saj z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje o pritožbi tožeče stranke.

¹ Jasnih določb ni treba razlagati (in claris non fit interpretatio).