UPRS Sodba I U 832/2016-11

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Kranj, št. 06122-2361/2015-11 z dne 26. 10. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1), tožnici naložil ustavitev gradnje dveh rastlinjakov, tlorisnih dimenzij 10 m x 50 m in višine 5,8 m nad terenom, v izvedbi kovinske ločne konstrukcije, na zemljišču s parc. št. 56/11 in 56/27, obe k.o. ... (1. točka izreka) ter odredil njuno odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja na svoje stroške do 26. 3. 2016 (2. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka), odrejeni pa so bili tudi ukrepi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka) in bilo odločeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. in 6. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožnica postavila predmetna objekta, ki po Uredbi za razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) spadata med manj zahtevne objekte, za katera ni pridobila gradbenega dovoljenja.

2Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi odločbe navaja, da je izrečeni ukrep prvostopenjskega organa pravilen in na zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedel prvostopenjski organ. Ugotavlja, da sta objekta v zadevi "v nasprotju s prostorskim aktom", ki velja na območju gradnje, ne glede na to, ali izpolnjujeta pogoje za razvrstitev med enostavne objekte. Navedeno pomeni, da ni izpolnjen pogoj za njuno gradnjo brez gradbenega dovoljenja po drugem odstavku 3.a člena ZGO-1, zato se drugostopenjski organ v presojo pritožbenih ugovorov ne spušča.

3Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je pridobila soglasja vseh inštitucij, ki dajejo soglasja za postavitev predmetnih objektov, ki veljajo tudi za pridobitev gradbenega dovoljenja. Meni, da ni šlo za nedovoljeno gradnjo, ampak postavitev mobilnih plastenjakov za zelenjavo, ki ju je mogoče prestavljati glede na potrebo za vzgojo zelenjave in rož ter skladiščenje. Gre za plastenjaka brez temeljev, ki sta privita na sidrne elemente, ki se po prenehanju uporabe enostavno odstranijo. Poudarja, da se glede utemeljitve drugostopenjskega organa, zakaj gre v zadevi za nelegalno gradnjo, ki je drugačna od utemeljitve prvostopenjskega organa, ni mogla izreči, s čemer je bila onemogočena njena pravica do izjave. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, vrne zadevo upravnemu organu prve stopnje v novo odločanje ter toženki naloži povrnitev stroškov tega postopka ter

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5Tožba je utemeljena.

6Iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je izpodbijani ukrep prvostopenjskega organa pravilen in na zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedel prvostopenjski upravni organ.

7Navedeno pomeni, da je drugostopenjski organ po pooblastilu iz tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) s svojimi razlogi nadomestil razloge prvostopenjskega organa, zaradi česar se do tožničinih pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na razloge, ki jih je za odločitev navedel prvostopenjski organ, po vsebini ni opredelil.

8Načelo zaslišanja stranke zapoveduje, da je treba, preden se izda odločba, vsaki stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek 9. člena ZUP), pri čemer organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranka ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek iste določbe).

9Navedena določba vzpostavlja obveznost, ki je po vsebini namenjena oblikovanju posebnega razmerja med organom in stranko, ki kljub nadrejenosti organa nasproti stranki omogoča soočenje uradne osebe z drugačnim videnjem stranke o relevantnih aspektih dejanskega, pa tudi pravnega stanja (tako Androjna, Kerševan, Upravno procesno pravo, GV, 2006, str. 104). Navedeno po presoji sodišča pomeni, da mora biti stranka seznanjena tudi z videnjem organa glede uporabe materialnega prava. Če je videnje drugostopenjskega organa glede uporabe materialnega prava drugačno od videnja prvostopenjskega, za kar v obravnavanem primeru gre, ko je drugostopenjski organ, drugače kot prvostopenjski organ, ugotovil, da poseg ni skladen s prostorskim aktom, navedeno pomeni, da bi morala biti tožnica pred izdajo odločbe drugostopenjskega organa s tem pravnim naziranjem drugostopenjskega organa seznanjena, omogočena pa bi ji morala biti tudi opredelitev do njega. Ker ni sporno, da tožnica pred izdajo odločbe drugostopenjskega organa s stališčem, na katerem navedena odločba temelji, da poseg ni skladen s prostorskim aktom, ni bila seznanjena in ji posledično ni bila dana možnost, da se do njega opredeli, je kršena njena pravica do izjave, kar je bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, na kar pravilno opozarja tožnica.

10Tudi sicer pa ne iz odločbe prvostopenjskega, ne iz odločbe drugostopenjskega organa ne izhaja, zakaj organa štejeta, da gre v obravnavni zadevi za objekta.

11Kaj pomeni izraz objekt izhaja iz 1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, po katerem je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Objekt je skladno s točko 1.1.5. iste določbe povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Tožnica je tekom celotnega upravnega postopka ugovarjala, da predmetna plastenjaka navedeni opredelitvi ne ustrezata, ker nista povezana s tlemi in ju je mogoče prestaviti, do česar pa se upravna organa nista opredelila. Izpodbijane odločbe zato tudi ni mogoče preizkusiti, kar je prav tako bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

12Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljene kršitve odpraviti.

13Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).