VSL Sodba IV Cp 1601/2017

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo preživnine in tožencu za december 2016 naložilo preživninsko obveznost v višini 168,00 EUR, od januarja 2017 dalje pa v višini 200,00 EUR (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka).

2Zoper zamudno sodbo vlaga toženec pritožbo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Pritožnik povzema odločitev in ugotovitve sodišča prve stopnje ter opozarja, da je prvo sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP. Poudarja, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnica v tožbi ne zatrjuje rednega šolanja, niti rednega izpolnjevanja študijskih obveznosti; zatrjuje zgolj obiskovanje prvega letnika Fakultete X. Golo obiskovanje šole pa še ne pomeni, da je opravila študijske obveznosti. Meni, da je tožba nesklepčna, saj tožnica ni zmogla trditvenega bremena. Iz dejstev, ki jih navaja v tožbi, in dokazov, ki jih predlaga, pa utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja. V zvezi z napolnjevanjem vsebine pojma rednega šolanja pritožnik povzema sodno prakso Vrhovnega sodišča. Prvo sodišče je napačno razlagalo in uporabilo določbo 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR). Ker je tožnica polnoletna, je v skladu z ustaljeno sodno prakso njeno redno izpolnjevanje šolskih oziroma študijskih obveznosti bistveno za materialno pravno pravilno odločitev v sporu. Sodišče prve stopnje pa toženčeve obveznosti plačevanja mesečne preživnine ni pogojevalo z rednim izpolnjevanjem študijskih obveznosti. Poudarja, da je tožnica polnoletna, zato bi morala tudi sama prispevati k svojemu preživljanju, saj je pridobitno sposobna. Prihodke polnoletnih otrok mora sodišče upoštevati pri določanju preživninske obveznosti. Pritožnik poudarja, da ima tožnica lastne mesečne prihodke iz dela preko študentskega servisa.

3Pritožba je bila vročena tožnici, ki je nanjo podala odgovor. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane zamudne sodbe ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz pritožbe je razvidno, da tožnik izpodbija sodbo v celoti. Za zavrnilni del nima interesa, ker je zanj sodba ugodna. Vsebinsko te odločitve niti ne graja. Pritožbeno sodišče je zato opravilo pritožbeni preizkus v okviru vsebinskih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve pravil postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP.

6Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni taksativno določeni pogoji iz 318. člena ZPP, ki so procesne ali materialno pravne narave. Tožbenemu zahtevku se ugodi, če tožena stranka na pravilno vročeno tožbo v določenem roku (30 dni) ne odgovori in če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP), utemeljenost tožbenega zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali s splošno znanimi dejstvi. Pasivnost toženca je povzročila priznanje tožničinih dejanskih navedb, zato sodišču prve stopnje dejanskega stanja ni treba, niti ga praviloma ne sme ugotavljati. Kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, kot je navedeno v tožbi. Pri tem preveri, če ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, ali z dejstvi, ki so splošno znana, in sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, izda, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe).

7Pritožbeno zatrjevanje o nesklepčnosti tožbe zaradi odsotnosti tožničinih zatrjevanj o rednem šolanju in izkaza izpolnjevanja šolskih obveznosti je zmotno. Tožnica je v trditveni podlagi navedla, da obiskuje prvi letnik Fakultete X.; kot dokaz pa je predložila potrdilo o vpisu v visokošolski strokovni študijski program z dne 3. 10. 2016. S tem je v celoti zadostila določbi 123. člena ZZZDR, ki pravico do preživnine povezuje z rednim šolanjem. Podrobnejša dokazila o njenem izpolnjevanju študijskih obveznosti bi bila potrebna le v primeru, če bi pritožnik podal odgovor na tožbo in v njem izpostavil okoliščine, ki jih sicer navaja v pritožbi. Toženec dejanskega stanja, ki je navedeno v tožbi, s pritožbo ne more izpodbijati. Pritožbene navedbe o neizkazanosti rednega šolanja, pa tudi zatrjevanja o tožničinih prihodkih preko študentskega servisa ne morejo imeti želene teže. Tovrstne ugovore bi moral toženec pravočasno uveljavljati v odgovoru na tožbo. Ker toženec z odgovorom na tožbo ni prerekal tožbenih navedb in ni opozoril na tožničine dohodke iz dela preko študentskega servisa - zmotno je tudi njegovo stališče, da mora tožnica sama prispevati k svojemu preživljanju - je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo.

8Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP sodbo potrdilo.

9Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona). Odgovor na pritožbo je bil nepotreben, zato tožnica nosi stroške, ki so ji z njim nastali (155. člen ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona).