VSC Sklep II Cp 415/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1S sklepom opr. št. Pr 105/2017 z dne 4. 8. 2017 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se B. B.., roj. 3. 6. 1963, s stalnim prebivališčem M. sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom A. za dobo šest mesecev, ki se šteje od dneva sprejema dalje. Sodišče je sledilo predlogu predlagatelja P., da se nasprotnega udeleženca namesti v ustrezni varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, kajti nasprotni udeleženec boluje za duševno boleznijo, psihiatrično zdravljenje pa je zaključeno. Nasprotni udeleženec pa ni sposoben samostojnega življenja in je nevaren za svoje zdravje in življenje. Sodišče prve stopnje je v tem postopku za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (75. člen ZDZdr) smiselno uporabilo isto določbo ZDZdr o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (določba 40. - 52. člena tega zakona). Na podlagi izvedenega dokaznega postopka, je na podlagi mnenja izvedenke zaključilo, da je akutno bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca brez dvoma zaključeno. Predhodno je bil nasprotni udeleženec tretiran v tako imenovani nadzorovani obravnavi, v kateri pa ni aktivno sodeloval. Sodišče je ugotovilo, da gre pri nasprotnemu udeležencu za kronificirano stanje s klinično sliko rezidualne shizofrenije s pridruženo osebnostno patologijo in bolezensko odvisnostjo. Vsi faktorji so vplivali, da je pri tem prišlo do kognitivnega upada po psihoorganskem tipu. Pri njem se opažajo predvsem okrnjeno abstraktno in logično mišljenje, nesposobnost urejati domačih in vsakodnevnih stvari, potrebuje asistenco pri vseh nekoliko zahtevanejših dnevnih opravilih. Nato je ugotavljalo vse pogoje iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr in na podlagi mnenja izvedenke je sodišče ugotovilo, da zaradi psihoorganske spremenjenosti, kot posledice kronično potekajočega shizofrenega procesa ob sočasnem uživanju PAS ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje, saj ni več sposoben ustrezno poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe, kot so prehrana, pitje tekočin, osebna higiena. Ni več sposoben redno jemati predpisana mu antipsihotična zdravila, saj je le-ta ali jih je zamenjal za drogo ali pa jih zaužije kot se njemu zdi primerno in to lahko tudi v veliki in za življenje škodljivi količini. Ogrožanje, ki ima osnovo v postavljeni psihiatrični diagnozi - duševni bolezni se torej kaže v nesposobnosti aktivno skrbeti in biti samostojen pri jemanju predpisane in potrebne terapije, skrbeti za telesno nego in prehranjevanje. Vsa ogrožanja pa so posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanj. Nesposoben je živeti v domačem okolju. Zato je ugotovilo, da so kumulativni izpolnjeni vsi pogoji za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod. Nato je pridobilo mnenja večih socialno varstvenih zavodov, kateri so vsi podali negativno mnenje. Sodišče pa je kljub temu sklenilo, da se nasprotni udeleženec, ki ni izrazil nobene želje glede zavoda, namesti v socialno varstveni zavod Dom A., kljub danemu negativnemu mnenju tega zavoda. Pri izbiri se je oprlo na krajevni kriterij, ker je prišlo do zaključka, da je to v danih okoliščinah, ko mora odločiti o sprejemu nasprotnega udeleženca v varovani oddelek psihiatričnega socialno varstvenega zavoda to je Dom A., najbolj primerno. Tako je predlagala tudi izvedenka, ker se je glede na dosedanjo obravnavo in vodenja v domačem okolju in tudi v bolnišnici, pokazalo, da ni več sposoben ustrezno poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe, ni več sposoben presoje glede jemanja in potrebe po zdravilih ter ni več sposoben načrtovanja in predvidevanja posledic svojega neustreznega ravnanja. Zato je nujno potrebno, da je voden in nadzorovan, v izogib možnih hudih posledic za njegovo zdravje, življenje in premoženje, pa tudi zaradi možnih posledic ogrožanja drugih. Odločilo je še o stroških, nastalih na prvi stopnji.

2Zoper takšno odločitev podajajo pritožbo nasprotni udeleženec po pooblaščenki in podaja tudi lastno pritožbo. Pritožbo podaja tudi izbrani zavod Dom A..

3Nasprotni udeleženec po pooblaščenki podaja pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po mnenju te pritožbe niso izpolnjeni kumulativno pogoji iz 74. člena ZDZdr v zvezi s členom 75 istega zakona. Akutno bolnišnično zdravljenje še ni zaključeno. Pridržani je bil zaradi slabega duševnega stanja sprejet v PB V. in sicer zaradi posledic materine smrti, ki so pri njem vzpodbudile postravmatsko situacijo. V tem delu se tako psihiatrično mnenje, podano po angažirani izvedenki izkaže za nepopolnega, saj ne obrazloži, zakaj in iz katerih razlogov je sploh prišla do zaključka, da je zanj bolnišnično zdravljenje zaključeno. Ne drži pa tudi, da pridržani potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki jo ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Dokazni postopek tega ni pokazal in je v tem delu bil postopek nepopolno izveden. Pridržani je povedal, da vsakodnevno hodi k človeku, kjer se prehranjuje, ima zagotovljeno varstvo, le spi doma. Tako iz poročila koordinatork, ki so vodile nadzorovano obravnavo, kot tudi iz ugotovitve izvedenke, materina vloga v času nadzorovane obravnave ni bila odločilna oziroma tolikšna, da je iz tega razloga ne bi več bilo mogoče nadaljevati, po tem, ko bo bolnišnično zdravljenje zaključeno. Sodišče je v tem delu nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Zato pooblaščenka predlaga, da se pritožbi ugodi in se ugotovi, da sprejem varovanega, v varovani oddelek Doma A. ni potreben.

4Pritožbo podaja tudi sam nasprotni udeleženec. V njej navaja, da sicer pristaja na zdravljenje na prostosti, ne pa na kakršnemkoli oddelku socialno varstvenega zavoda. Na kosilo hodi v menzo. Držal se bo reda in si bo s skrbnostjo čistil stanovanje. Predlaga, da se ga ne namesti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

5Pritožbo podaja tudi Dom A.. Ta zavod se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje glede namestitve nasprotnega udeleženca v njegov zavod za dobo šest mesecev. Nato navaja, da je ugotovitev sodišča, da ima Dom A. verificiran varovani oddelek za osebe z večmotnjami pravilna. Pravilna je tudi navedba, da mora izvajalec izpolnjevati kadrovske tehnične in prostorske pogoje, vendar pa ima ta zavod na varovanem oddelku nameščenih več oseb kot zagotavljajo prostorski pogoji, oddelek je prezaseden, torej ne izpolnjujejo več pogojev. Trenutno je varovani oddelek Doma A. 133 % prezaseden. Z realizacijo še enega sklepa, pa bo varovani oddelek 142 % prezaseden. Nasprotnemu udeležencu zato zavod ne more zagotoviti takšnih pogojev bivanja, ki zagotavljajo človeka vredno življenje. Zavod je prepričan, da gre pri nasprotnem udeležencu za takšno osebo, ki potrebuje drugačno strokovno obravnavo ter prijeme, kar s trenutnim kadrom ne more zagotoviti. Zato Dom A. ne prevzema nikakršne odgovornosti v primeru incidenta, ki se lahko pripeti, ampak si mora to odgovornost naložiti sodišče, ki je kljub strokovnim argumentom zavoda, kdo sodi v zavod in kdo ne, odločilo drugače. Sodišče bi moralo slediti dejstvu, da je zavod podal negativno mnenje glede nastanitve B. B. Zaradi prezasedenosti, B. B. ne morejo sprejeti v dom, zato predlagajo, da se odločitev glede namestitve v njihov zavod spremeni.

6Odgovori na pritožbe niso bili podani.

7Pritožbe niso utemeljene.

8Neutemeljena je pritožba nasprotnega udeleženca podana po pooblaščenki v delu, kjer sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da so izpolnjeni vsi kumulativni pogoji iz 74. in 75. člena ZDZdr, in da akutno bolnišnično zdravljenje še ni zaključeno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse pogoje, katere je ugotovilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v katerem je prebralo psihiatrično mnenje z dne 4. 7. 2017, poročilo koordinatork nadzorovane obravnave z dne 20. 6. 2017, poročilo o nadzorovani obravnavi, poročilo o poteku zdravljenja, predhodno že sprejete sklepe sodišč ter zaslišalo nasprotnega udeleženca in izvedenko V. F., ki je opravila pregled nasprotnega udeleženca in podala ustni izvid in mnenje. Na podlagi mnenja izvedenke in tudi na podlagi vsebine predloga predlagatelja je sodišče prve stopnje brez dvoma zaključilo, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, čeprav je trenutno še hospitaliziran. Izvedenka je namreč pregledala vso zdravstveno dokumentacijo in je ugotovila, da je zanj bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni več potrebno. Nato je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo, ki se kaže kot kronificirano stanje s klinično sliko rezidualne shizofrenije s pridruženo osebnostno patologijo in bolezensko odvisnostjo. Ti faktorji so vplivali, da je pri njem prišlo do kognitivnega upada po psihoorganskem tipu. Zaradi tega duševnega stanja ni sposoben rokovanja z denarjem, tudi ni sposoben samostojnega življenja zaradi bolezni, kar je trajno in zdravljenju nedostopno. Na podlagi tako ugotovljenega duševnega stanja je sodišče nato ugotovilo pogoje za sprejem in sicer, da gre za hudo ogroženost nasprotnega udeleženca, ki se kaže v ogroženosti njegovega življenja pa tudi z možnostjo ogrožanja drugih. Izvedenka je namreč podala mnenje, da je zaradi psihoorganske spremenjenosti, kot posledice kronično potekajočega shizofrenega procesa, ob sočasnem uživanju PAS ogrožal svoje življenje in hudo ogrožal svoje zdravje, saj ni več sposoben ustrezno poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe, kot so prehrana, pitje tekočin, osebna higiena, ni več sposoben redno jemati predpisana mu antipsihotična zdravila, saj le-ta ali zamenja za drogo ali pa jih zaužije kot se njemu zdi primerno in to tudi lahko v veliki in za življenje škodljivi količini. Ni sposoben predvideti posledic svojega načina življenja, kar izhaja in je razvidno iz poročila koordinatork nadzorovane obravnave, zaradi česar je tudi hudo ogrozil svoje premoženje in si naredi hudo premoženjsko škodo, ter pod vplivom droge kadi v postelji, pusti prižgane električne aparature. Ogrožanje ima osnovo v postavljeni psihiatrični diagnozi, ki se kaže v nesposobnosti aktivno oskrbeti in biti samostojen pri jemanju predpisane in potrebne terapije, skrbeti za telesno nego in prehranjevanje. Še posebej je izpostavljena njegova nezmožnost spoznati se, kar ogroža njegovo zdravje, kot tudi življenje izven varovanega okolja in je zagotovo življenjsko ogrožen in izven takšnega okolja nima sposobnosti in možnosti, da bi ustrezno skrbel in vzdrževal že hudo načeto zdravje, niti ni zmožen za osnovne življenjske potrebe, pa tudi skrbeti za varno uporabo električnih naprav in nato prepoznati nevarnost. Vsa ta ogrožanja so posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanj, pri čemer se je sodišče v celoti oprlo na tisti del izvedenskega mnenja izvedenke, v katerem ugotavlja, da je ogrožanje pri njem posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja zaradi psihoorganske spremenjenosti, kot posledice osnovne bolezni in dokaj rednega uživanja prepovedanih substanc in zato ni več sposoben ustrezno presojati tudi svojega ravnanja in posledic poseganja po drogi in posledično impulzivnega brezciljnega ravnanja. Na podlagi takšnih dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje pa je mogoče ugotoviti, da pritožba ni utemeljena, kajti sodišče prve stopnje je kot obrazloženo zgoraj, kumulativno ugotovilo vse zakonske pogoje za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Sodišče je v nadaljevanju, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, katerega je navedlo v točki 7. svoje obrazložitve. Pravilno je uporabilo prvi odstavek 74. člena ZDZdr, zato pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ni podan. Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, v delu kjer je sprejelo odločitev, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda za dobo šest mesecev in da se ne nadaljuje z nadzorovano obravnavo. Le-ta je sicer res bila uvedena pri nasprotnem udeležencu s sklepom sodišča, vendar pa iz poročila koordinatork nadzorovane obravnave izhaja, da se je držal dogovora in načrta nadzorovane obravnave le sorazmerno kratek čas, nato pa je opustil program in je pripravljena zdravila tudi zamenjal za PAS, o čemer je tudi sam izpovedal na zaslišanju. Tekom trajanja nadzorovane obravnave je bil hospitaliziran v PB V. zaradi poslabšanja, ki je delno tudi posledica smrti njegove matere. Zato je sodišče pri presoji možnosti za odvrnitev ogrožanja nasprotnega udeleženca in vzrokov ogrožanja med možnimi oblikami pomoči pravilno prišlo do zaključka, da te možnosti v domačem okolju ni. V domačem okolju je imel le mamo, ki je ni več. Izkazalo se je že, da v okviru nadzorovane obravnave, oskrbe kot jo potrebuje zanesljivo ni mogoče zagotoviti, saj se tudi nadzorovana obravnava kot oblika zdravljenja izvaja v domačem okolju in že v času, ko je še živela mama, ni dosegla svojega namena. Tako se pokaže, da je nasprotnemu udeležencu potrebno oskrbo in nadzor mogoče nuditi le v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in sicer potrebuje nasprotni udeleženec namestitev v specializiranem socialno varstvenem zavodu.

9Iz enakih razlogov kot so navedeni zgoraj tudi ni utemeljena pritožba, katero je podal sam nasprotni udeleženec in je v njej navajal, da bi želel nadaljevati zdravljenje na prostosti in obljublja, da se bo sedaj držal načrtnega zdravljenja. Takšnim obljubam pa sodišče druge stopnje ne more slediti, kajti takšne obljube je dajal že v prejšnjih postopkih, pa se jih je držal le kratek čas, nato pa je od njih odstopil, kar kaže odstop od prej omenjene nadzorovane obravnave. Zato pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov nedvomno zaključilo, da nasprotni udeleženec potrebuje namestitev v specializiranem socialno varstvenem zavodu.

10Neutemeljena je pritožba socialno varstvenega zavoda, ki odklanja sprejem v ta zavod in se pri tem sklicuje na njegovo prezasedenost. V zvezi z izbiro zavoda, v katerega bo sprejet nasprotni udeleženec, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje konkretneje preveriti, da zavod ne more več obvladovati situacije na prezasedenem varovanem oddelku, pa tudi ali imajo posamezni zavodi, ki imajo verificirane varovane oddelke, enako ali večje število zaposlenih glede na število varovancev. S to odločitvijo je po mnenju zavoda podana prekoračitev kapacitet. To namreč ni naloga sodišča v tem postopku. Pritožbeno sodišče ob tem poudarja, da pritrjuje pritožniku, da se zaradi prostorske in kadrovske stiske v zavodih zmanjšuje varnost varovancev in zaposlenih, prihaja pa tudi do prekoračitve največjega števila oseb, ki so po 4. členu Pravilnika lahko nameščene v eni bivalni enoti (največ 20 oseb), vendar pa gre pri tem za sistemski problem države, ki ga je slednja na sistemski ravni tudi dolžna rešiti in s tem omogočiti spoštovanje predpisov, ki jih je sama sprejela in s katerimi se je zavezala, da bo osebam, ki za to izpolnjujejo pogoje, nudila institucionalno varstvo na predpisanem (tehničnem, prostorskem in kadrovskem) nivoju. Povedano drugače: problema preobremenjenosti zavodov ni mogoče reševati tako, da se ukrepa sprejema v varovani oddelek sploh ne izvede. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje za svojo izbiro pritožnika kot zavoda, v katerega naj se sprejme nadzorovani udeleženec, ni navedlo nobenih utemeljenih razlogov. Sodišče je pravilno navedlo razloge za namestitev v ta socialno varstveni zavod, kot je to obrazložilo v točki 24. obrazložitve. Sodišče je v tej zvezi sledilo kriteriju - krajevni kriterij in je upoštevalo mnenje izvedenke glede izbire zavoda. Ob uporabi tega kriterija pride v poštev Dom A., kljub danemu negativnemu mnenju, na drugi strani pa sam zavod priznava, da izpolnjuje vse kadrovske in tehnične pogoje za nudenje varstva, vendar odklanja sprejem zaradi prezasedenosti. Ta prezasedenost ni razlog za odklonitev sprejema, saj se je o tem že izreklo Vrhovno sodišče RS, ter tudi Višja sodišča v RS, pri obravnavanju podobnih pritožb. Res je sicer Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo v primeru Stamenov proti Bolgariji, da mora država zagotoviti vse pogoje za izvedbo ukrepov osebam s posebnimi duševnimi potrebami, vendar pa takšna odločitev ne vpliva na dejstvo, da sodišča kljub negativnemu stališču zavodov odredijo, da se izvede ukrep, kateri je kot najboljše sredstvo potrebno izvesti za varovanje takih oseb. Pritožba socialno varstvenega zavoda zato ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP.

11Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2.točke prvega odstavka člena 365 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP vse tri pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo. Niso se mu pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP in ZNP na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

12O stroških pooblaščenke je že odločilo sodišče prve stopnje s sklepom Pr 105/2017 z dne 25. 8. 2017.