VSM Sklep I Cpg 135/2017

I. Predlog za obnovo postopka pred Višjim sodiščem v Mariboru z dne 14. 12. 2016 se zavrže.

II. Tožena stranka sama krije stroške postopka, ki so ji nastali z vloženim predlogom.

1Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi (po tem, ko je VS RS z odločbo III Ips 117/2014 z dne 29. 3. 2016 razveljavilo odločbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 305/2014 z dne 10. 4. 2014) ponovno, z odločbo I Cpg 152/2016 z dne 5. 10. 2016 odločilo o pritožbi tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 830/2009 z dne 15. 4. 2013.

2Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) je zoper odločbo I Cpg 152/2016 z dne 5. 10. 2016 vložila tako revizijo kot tudi predlog za obnovo postopka pred sodiščem druge stopnje.

3V predlogu za obnovo postopka z dne 14. 12. 2016 se sklicuje na obnovitveni razlog iz 6. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4Toženka v odgovoru na predlog z dne 1. 2. 2017 primarno poudarja, da tožnica predloga ni vložila v roku iz 4. točke prvega v zvezi z drugim odstavkom 396. člena ZPP. Poudarja, da je začetek subjektivnega roka trideset dni postavljen v subjektivno sfero predlagatelja in se računa od dneva, ko je stranka zvedela za obnovitveni razlog oziroma je dobila možnost, da ga uveljavi. Če predlog v takšnem (zakonitem) roku ni vložen, ni več dopusten. Glede na to, da je bila toženka s pravnomočno kazensko sodbo seznanjena že v aprilu 2014, sodbo III K 78603/2010 z dne 30. 4. 2012 je prejela 20. 5. 2014, je tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka začel teči z vročitvijo sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 305/2013 z dne 10. 4. 2014. Sodba je bila toženki vročena 7. 7. 2014. Že takrat je toženka izvedela za obnovitveni razlog iz 6. točke 394. člena ZPP in ji je bila že takrat dana možnost, da ga uveljavi. Glede na navedeno se toženka ne more uspešno sklicevati na prejem sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 152/2016 z dne 5. 10. 2016.

5Toženka s takšnim stališčem tožnice ne soglaša. V vlogi z dne 15. 2. 2017 poudarja, da je tridesetdnevni rok za vložitev predloga začel teči z vročitvijo sodbe sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 152/2016 z dne 5. 10. 2016 (29. 11. 2016), saj je bila sodba istega sodišča I Cpg 305/2013 z dne 10. 4. 2014 v revizijskem postopku razveljavljena.

6Sodišče druge stopnje je, upoštevajoč določbo drugega odstavka 401. člena ZPP, najprej preizkusilo, ali je toženka predlog podala pravočasno. Po tako opravljenem predhodnem preizkusu ugotavlja, da ne, zato ga je zavrglo.

7Stranka mora predlagati obnovo postopka v predpisanem roku. Na voljo ima dva roka. Subjektivni rok traja trideset dni in se računa od dne, ko je stranka zvedela za obnovitveni razlog oziroma od dne, ko ga je mogla uveljaviti. Po izteku objektivnega roka petih let se obnova ne dovoli več, pa čeprav je stranka šele po izteku tega roka zvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog (izjemi sta obnovitvena razloga iz 2. in 4. točke 394. člena ZPP). Oba roka sta zakonska in ju ni mogoče podaljšati (povzeto iz knjige - Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 595 - 596).

8Toženka je obnovo pravnomočno končanega pravdnega postopka predlagala iz razloga po 6. točki 394. člena ZPP s trditvijo, da je sodišče druge stopnje, ki je z odločbo I Cpg 152/2016 z dne 5. 10. 2016 sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 830/2009 z dne 15. 4. 2013 spremenilo in zahtevku ugodilo, svojo odločitev oprlo na pogodbe o odkupu terjatev, predmet katerih so ponarejeni računi. To potrjuje pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 78603/2010 z dne 30. 4. 2012, s katero sta bila M. I. kot direktor in I. I. kot prokuristka gospodarskih družb Ivartnik S. d.o.o. in B. G. d.o.o., (med drugim) obsojena tudi zaradi storitve kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 240. v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika. S citirano kazensko odločbo je bila toženka seznanjena 20. 5. 2014.

9Tožnica utemeljeno opozarja, da je toženka že takrat (20. 5. 2014) zvedela za obnovitveni razlog iz 6. točke 394. člena ZPP (da se sodna odločba opira na ponarejeno listino oziroma na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina), uveljaviti pa ga je imela možnost najkasneje, ko je prejela odločbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 305/2013 z dne 10. 4. 2014, s katero je bilo prvič odločeno o pritožbi tožnice zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 830/2009 z dne 15. 4. 2013 (sodbo je prejela 7. 7. 2014). Že prvič je pritožbeno sodišče, ki je pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, toženko zavezalo k plačilu obveznosti na podlagi sklenjenih pogodb o odkupu terjatev s podpisano izjavo, da bo slednja posamezno terjatev, s katero je seznanjena, poravnala novemu upniku. V tem kontekstu je treba poudariti, da je začetek teka subjektivnega roka tridesetih dni postavljen v subjektivno sfero predlagatelja in se računa od dneva, ko je slednji zvedel za razlog oziroma ga je dobil možnost uveljaviti. Kot je že bilo navedeno, je toženka za obnovitveni razlog razlog zvedela 20. 5. 2014, uveljaviti pa ga je imela možnost v tridesetih dneh od vročitve (prve) odločbe pritožbenega sodišča (od 7. 7. 2014 dalje). Predloga ni vložila, vložila je le revizijo in (ponovno) tožbi na ugotovitev ničnosti sklenjenih pogodb o odkupu terjatev. Dejstvo, da je bila (prva) odločba Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 305/2013 z dne 10. 4. 2014 kasneje v revizijskem postopku razveljavljena, ni odločilno. Bistveno je, da je imela toženka že takrat (ko je prejela prvo, kasneje razveljavljeno odločbo pritožbenega sodišča) možnost uveljaviti obnovitveni razlog in bi ga takrat tudi morala uveljaviti.

10Če bi sodišče druge stopnje sledilo drugačni razlagi, za katero se zavzema toženka (da rok za vložitev predloga teče šele od vročitve odločbe I Cpg 152/2016 z dne 5. 10. 2016, s katero je Višje sodišče v Mariboru drugič odločalo o pritožbi tožnice - od 29. 11. 2016 dalje), bi bilo to v nasprotju z namenom subjektivnega roka, ki je, kot je že bilo navedeno, postavljen v subjektivno sfero predlagatelja (odločilno je, kdaj je predlagatelj zvedel za obnovitveni razlog oziroma kdaj ga je imel možnost uveljaviti). V obravnavani zadevi, kot je že bilo obrazloženo, oboje sega v leto 2014.

11Iz navedenega izhaja, da je toženka predlog za obnovo postopka pred višjim sodiščem sicer vložila znotraj petletnega roka, ne pa znotraj tridesetdnevnega subjektivnega roka (4. točka prvega v zvezi z drugim odstavkom 396. člena ZPP).

12Odločitev sodišča druge stopnje temelji na prvem odstavku 364. v zvezi z drugim odstavkom 401. člena ZPP.

13Glede na sprejeto odločitev toženka sama krije svoje stroške, povezane z vloženim predlogom za obnovo postopka.