UPRS Sodba U 1118/2016-11

I. Tožbi se ugodi. Odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva št. 061-29/2014-10 z dne 8. 3. 2016 se odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Medobčinski inšpektorat in redarstvo (v nadaljevanju MIRED) je kot organ prve stopnje v postopku inšpekcijskega nadzora nad poseganjem v meteorni in kanalizacijski kanal javne infrastrukture, tožnikoma z izpodbijano odločbo: v 1. točki izreka odredil, da v roku 60 dni od prejema odločbe izpolnita pogoje iz gradbenega dovoljenja št. 351-76/2011 (215) z dne 14. 7. 2011 in gradbenega dovoljenja št. 351-156/2012 (215) z dne 11. 12. 2012, ki ju je izdala Upravna enota A. in ki se nanašajo na poseganje v varovalni pas meteornega in kanalizacijskega kanala javne infrastrukture ter pridobita soglasje in dovoljenje za izveden gradbeni poseg na zemljišču s parc. št. 1590/2 k.o. ... v varovalni pas meteornega kanala; v 2. točki odredil, da se do pridobitve soglasij ali do izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja ustavi gradnja objektov, postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih meteorne in kanalizacijske javne infrastrukture in v varovalnem pasu javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja; v 3. točki izreka odločil, da se odpravi poseganje z upoštevanjem odmikov 3 m - na meteornem in fekalnem kanalu na zemljišču s parc. št. 1587/2 k.o ... ob meji z občinsko potjo parc. št. 2865/2 k.o. ... z betonskim opornim zidom, - na meteornem kanalu na zemljišču s parc. št. 1587/2 k.o. ... z betonskim zidom ob stanovanjski hiši, - na meteornem kanalu na zemljišču s parc. št. 1587/2 k.o. ... z betonskim zidom, - na meteornem kanalu na parc. št. 1590/2 k.o ... z betonskim zidom in - na meteornem kanalu na parceli št. 1590/2 k.o. ... izvede odstranitev zasutja kanalizacijskega jaška; v 4. točki izreka odločil, da bo po preteku roka iz 1. točke izreka in ob neupoštevanju ukrepa iz 2. točke izreka izrečena kazen za vsakega od tožnikov v znesku 500 EUR; in v 5. točki izreka odločil, da bo po preteku roka iz 1. točke izreka in ob neupoštevanju ukrepa inšpektorja iz izreka izdan sklep o izvršbi z denarnim prisiljevanjem na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da so inšpektorji MIRED dne 19. 11. 2015 opravili ogled na zemljiščih s parc. št. 1587/2, 1590/2 in 1589, vse k.o. ... zaradi (suma) poseganja v sekundarni kanalizacijski vod in meteorni kanal. Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da so omenjena zemljišča v lasti tožeče stranke in da tožeča stranka z izvajanjem gradbenih del, ki so v teku, posega v območje kanalizacijskega in meteornega voda javne infrastrukture, ki potekata po omenjenih zemljiščih. Potek je bil viden po jaških, medtem ko natančna določitev poteka vodov na kraju ni bila mogoča. Inšpekcija je zato pridobila o poteku omenjenih vodov podatke iz katastra JP KPV ter nato na podlagi podatkov z ogleda in tistih iz katastra ugotovila, da so posamezni betonski zidovi, zgrajeni na omenjenih parcelah, v delu zgrajeni na kanalizacijskem in meteornem vodu, oziroma da posegajo v njihov varovalni pas. Poleg tega je Inšpekcija opravila še vpogled v spise Uprave enote oziroma v gradbeni dovoljenji z dne 14. 7. 2011 in z dne 11. 12. 2012 za gradnjo na omenjenih parcelah (tj. za hišo in za oporni zid) ter na tej podlagi in na podlagi ogleda ugotovila, da tožeča stranka ni upoštevala odmikov od kanalizacijskih vodov, zahtevanih z gradbenim dovoljenjem, oziroma da je objekte gradila znotraj varovalnega pasu in na sami meteorni in kanalizacijski infrastrukturi, in sicer na način ter v obsegu, v kakršnem se popravlja v 3. točki izreka. Pri čemer se ugotavlja, da gradbeno dovoljenje z dne 14. 7. 2011 jasno določa, da morajo odmiki od vodov znašati vsaj 3m, in da torej noben od navedenih aktov ne dovoljuje posegov v samo meteorno ali fekalno infrastrukturo. Z ozirom na vsebino projektne dokumentacije je bil tožeči stranki poznan tako potek meteorne kot fekalne infrastrukture. Potek kanalizacijskih vodov ter gradbena dovoljenja za njihovo izvedbo pa so jasno določena v gradbenem dovoljenju z dne 14. 7. 2011 na 5. strani v tretjem odstavku. Zato so neutemeljene trditve tožeče stranke v izjavi na zapisnik, da za noben meteorni vod ne obstaja gradbeno dovoljenje.

3V nadaljevanju obrazložitve se organ prve stopnje sklicuje na določbe Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine A. iz leta 2008, ki je veljal v času pridobitve dovoljenj in soglasij, danih za gradnjo. Po določbah 14. člena Odloka je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje za priklop na javno kanalizacijo in na podlagi projektnih pogojev se izdela projekt priklopa, ki mora vsebovati minimalni odmik novogradnje od kanalizacijskega omrežja. V konkretnem primeru iz projektnih pogojev izhaja, da so odmiki od obeh vodov javne infrastrukture vsaj 3m, s čimer je dana tudi izrecna prepoved postavljanja objektov na kanalizacijski in meteorni vod. Po 59. členu Odloka nadzor nad izvajanjem določb tega Odloka opravlja pristojni organ lokalne skupnosti. Glede na navedeno gre v konkretnem primeru zaradi izvedenih posegov za neskladno gradnjo po gradbenem dovoljenju z dne 14. 7. 2011 in z dne 11. 12. 2012 ter gradnjo brez potrebnega dovoljenja na zemljišču s parc. št. 1590/2 k.o. ... in bo o tem obveščena pristojna gradbena inšpekcija.

4Ob uvedbi inšpekcijskega postopka pa je bil v veljavi Odlok iz leta 2014, ki v prvem odstavku 34. člena določa, da uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. V varovalnem pasu kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati aktivnosti, ki bi lahko poškodovale kanalizacijsko omrežje ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. V Odloku je določen nadzor nad izvajanjem določb tega Odloka, ki ga opravlja MIRED (44. člen), določena pa sta tudi obseg in izvrševanje nadzora (45., 47. in 48. člen), ki ga opravi pristojni občinski inšpektor ter s tem pravna podlaga za ukrepe, ki jih vsebuje izrek izpodbijane odločbe.

5Župan Občine A. je kot organ druge stopnje pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi navaja, da je kot pritožbeni organ ponovno preučil vso dokumentacijo in ugotovil, da je bila tožeča stranka pozvana, da uredi stanje, vendar ni sledila ukrepom inšpektorja. Preučil je tudi odmike, ki izhajajo iz soglasij k gradbenim dovoljenjem ter spise, ki se nanašajo na gradbeno dovoljenje z dne 14. 7. 2011 in pri tem ugotovil, da iz gradbenega dovoljenja jasno sledi, da sta tožnika točno vedela za potek tako fekalne kot meteorne kanalizacije. Iz gradbenega dovoljenja je tudi razvidno, da je na zemljišču parc.št. 1590/2 k.o. ..., ki je v lasti tožnikov, vrtača, v katero se stekajo padavinske in vse meteorne vode. Iz tega razloga je bil objekt odmaknjen bolj na severno stran zemljišč, kar so bile izrecne zahteve JPKPV poleg odmika 3m od kanalizacijskih vodov.

6Nadalje pritožbeni organ ugotavlja, da je bilo s strani organa prve stopnje pregledano tudi gradbeno dovoljenje z dne 11. 12. 2012, ki se nanaša na gradnjo opornega zidu in na katerega se nanašajo točke 1 do 5 izreka izpodbijane odločbe. Iz gradbenega dovoljenja sledi, da se nanaša samo na objekte, ki se nahajajo na zemljišču s parc. št. 1587/2 k.o. ..., ob ogledu na kraju pa je bilo ugotovljeno, da del objekta posega tudi na zemljišče s parc. št. 1590/2 k.o. ... in s tem v območje meteornega kanala, za to zemljišče pa ni bilo izdano soglasje in gradbeno dovoljenje. Iz gradbenega dovoljenja tudi ne izhaja, da gre za posege v varovalni pas na zemljišču s parc. št. 1587/2 k.o. ..., čeprav so le-ti izvedeni, izvedena pa je tudi gradnja neposredno na sami javni meteorni infrastrukturi. Pri tem pritožbeni organ sam ugotavlja, da so v izdanih gradbenih dovoljenjih jasno določeni pogoji in soglasja, ki jih je izdalo JP KPV investitorjema, in da je zato napačna in neutemeljena trditev tožnikov, da inšpekcijski organ nima podlage za naložene ukrepe zato, ker kanali javne infrastrukture, v katere naj bi posegala, nimajo gradbenega dovoljenja. Inšpekcijski organ je v izpodbijani odločbi točno določil potek javne kanalizacijske infrastrukture, kakršen izhaja iz gradbenih dovoljenj, prostorsko informacijskega sistema Občine A., katastrskega poteka vodov in prikaza poteka na kraju samem. Očitek tožnikov, da gre za približno lokacijo in s tem za kršenje načela materialne resnice, je zato brez podlage. Utemeljena in upravičena je tudi ugotovitev inšpekcije, da je izvedba posegov v teku, saj je bilo ob ogledu ugotovljeno, da gre za nezaključena betonska dela in urejanje okolice ob objektih. Nadalje je napačna trditev, da nadzorni organ lahko zadevo samo odstopi na gradbeno inšpekcijo. Naloga nadzornega organa lokalne skupnosti je, da preverja odmike iz izdanih soglasij in odreja in izvršuje ukrepe v primeru, če se odmiki ne upoštevajo. Poleg tega pa je, kot sledi iz obrazložitve odločbe, za kršitve izven okvira svojih pristojnosti, nadzorni organ podal prijavo na pristojno gradbeno inšpekcijo. Pritožbeni organ tudi ne vidi nepravilnosti v zvezi z izvrševanjem napadene odločbe, saj se tožnikoma jasno odreja, da izpolnita pogoje iz izdanih gradbenih dovoljenj oziroma danih soglasij. Navedena pa je tudi pravna podlaga, na podlagi katere sta tožnika pridobivala potrebna soglasja ter pravna podlaga, ki je veljala ob uvedbi inšpekcijskega postopka in na kateri temelji ukrepanje organa prve stopnje. Gre torej za zakonito izrečene ukrepe s strani nadzornega organa, ti pa se izvršujejo v skladu z določbami ZUP in ZIN, kolikor zavezanca ne spoštujeta z izpodbijano odločbo odrejenih ukrepov.

7Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in predlagata njeno odpravo in povrnitev stroškov postopka. Po navedbah v tožbi je odločba nezakonita, in sicer prvenstveno iz razloga, ker MIRED kot občinska inšpekcija ni pristojen za izdajo izpodbijane odločbe oziroma za izrek navedenih ukrepov. Po določbah 32. člena ZIN je inšpektor za izrek ukrepa pooblaščen (samo) v tistih primerih, ko ga zato pooblašča veljavni zakon. Za izrečene ukrepe ne obstaja veljavna zakonska podlaga, saj gre za ukrepe, ki so po določbah ZGO-1 v izključni pristojnosti gradbenega inšpektorja, medtem ko MIRED v konkretnem primeru nastopa kot občinska inšpekcija v komunalnih zadevah. Tako MIRED ni pooblaščen za nadzor ali presojo o tem, ali neki objekt predstavlja nelegalno ali neskladno gradnjo, oziroma ali sta tožnika zgradila sporne oporne zidove v nasprotju z izdanima gradbenima dovoljenjema ali brez dovoljenja. Pri čemer tožnika dodajata, da v naravi na parceli št. 1590/2 ni zgrajen noben oporni zid. Zato MIRED ni pristojen odrediti ukrepa po 1. točki izreka izpodbijane odločbe, o čemer se je že večkrat izrekla tudi sodna praksa, med drugim v zadevah I U 33/2010 in I U 73/2013. Prav tako organ prve stopnje ni pristojen odrejati ustavitve gradnje objektov iz 2. točke izreka niti odprave poseganj v varovalnem pasu meteornega in fekalnega kanala javne infrastrukture iz 3. točke izreka, saj sta tovrstna ukrepa, t.j. ustavitev in odstranitve gradnje ter vzpostavitev prejšnjega stanja (kar po vsebini pomenita izrečena ukrepa) po izrecni določbi 152. in 153. člena ZGO-1 inšpekcijska ukrepa, ki ju odredi pristojni gradbeni inšpektor v primeru nelegalne oziroma neskladne gradnje. Zakonske podlage, ki bi tovrstne pristojnosti prenašala na občine in njihove inšpekcijske službe, ni, sklicevanje na določbe občinskega Odloka, ki za take ukrepe nima zakonske podlage, zato ni utemeljeno in zato je odločba, izdana na taki pravni podlagi, nezakonita. Pa tudi, če bi obstajala veljavna zakonska podlaga in bi bil inšpekcijski postopek upravičen, se v konkretnem primeru nedopustno širi obseg inšpekcijskega nadzora, ki je določen z Odlokom. Odlok namreč v 48. členu določa ukrepe inšpekcije, med katerimi pa ni odstranitve, objektov, temveč samo pooblastilo inšpektorju, da odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. Izpodbijana odločba zato v 3. točki izreka pomeni bistveno kršitev določb postopka, saj je z njo inšpekcijski organ presegel svoje pristojnosti, ki mu jih daje zakon, pri čemer je z ozirom na druge predhodne inšpekcijske postopke in odločbe naslovnega sodišča vedel ali bi vsaj moral vedeti za obseg svojih pristojnosti.

8Poleg tega v inšpekcijskem postopku po navedbah v tožbi ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je bistveno za izdajo odločbe. Natančna lokacija in potek javne infrastrukture na kraju samem oziroma v naravi nikoli nista bila ugotovljena. Organ prve stopnje je šele naknadno, po opravljenem ogledu, pridobil podatek o poteku javne infrastrukture iz katastra JP KPV in ogleda nato ni ponovno opravil, čeprav bi šele s preveritvijo na terenu lahko z gotovostjo ugotovil, ali zidovi res stojijo nad kanalizacijskim omrežjem oziroma v varovalnem pasu in ali se domnevno zasuti jašek sploh nahaja na zemljišču tožnikov. Natančna ugotovitev lege in poteka komunalnih vodov je bistvena, saj brez tega ni mogoče trditi, da neki objekt posega v javno infrastrukturo. Lokacija in potek vodov sta namreč v katastru zarisana in določena le približno, pri čemer natančnost določitve znaša 1 meter, ponekod celo do 5 metrov, in ne odražata natančnega položaja v naravi. Zato se tožnikoma s 1. točko izreka v nasprotju z dejanskim stanjem odreja uskladitev in izpolnitev pogojev iz gradbenih dovoljenj oziroma pridobitev soglasij. Napačne so tudi ugotovitve glede nedokončanosti spornih objektov. Tožnika poudarjata, da so gradbena dela na betonskih opornih zidovih zaključena in da so objekti že zgrajeni. Zato je odrejanje ustavitve gradnje iz 2. točke izreka nesmiselno, brez podlage in nedoločena pa je tudi prepoved nadaljnjega izvajanja del iz iste točke izreka. Napačno pa se ugotavlja tudi poseganje na parceli št. 1590/2 k.o. ..., saj v naravi tam ni nikakršnega betonskega zidu, temveč se tam nahaja urejena pot, ki pojmovno ne predstavlja objekta oziroma gradnje po določbah ZGO-1.

9Nadalje tožnika poudarjata, da sta vse objekte na spornih parcelah zgradila v skladu z gradbenima dovoljenjema in da je zato neutemeljen očitek inšpekcijskega organa, da gre za neskladno oziroma nelegalno gradnjo. S potekom sporne fekalne in meteorne kanalizacije sta bila seznanjena in sta to, vključno z zahtevanimi odmiki od varovalnega pasu, upoštevala pri pripravi projektne dokumentacije in pri pridobitvi gradbenega dovoljenja. Z gradnjo je bila tožena stranka seznanjena in je, kot izhaja iz zapisnika z dne 6. 7. 2011, ugotovila, da je lokacija gradnje tudi z vidika komunalne infrastrukture ustrezna. Trasa kanalizacijskih vodov izhaja tudi iz gradbenega in lokacijskega dovoljenja (z dne 25. 10. 1995 in 30. 6. 1995) za gradnjo komunalne infrastrukture na tem območju, po katerem je bila dovoljena gradnja kanalizacijskega omrežja po južni meji parcel št. 1590/2 in 1587/2 s sosednjima parcelama 1590/3 in 1587/3, vse k.o. ... Glede na navedeno traso kanalizacijskega omrežja morebitno soglasje za poseg v varovalni pas komunalne infrastrukture v zvezi z izgradnjo opornih zidov ni bilo potrebno, saj so zgrajeni objekti postavljeni povsem izven varovalnega območja. Sploh pa se oporni zid ne nahaja in ne posega na zemljišče s parc. št. 1590/2, temveč je na tej parceli le urejena pot. Tožnika dodatno opozarjata, da za oporne zidove in za utrjeno dvorišče ni predpisana pridobitev soglasja zaradi posega v varovalni pas javne infrastrukture, saj se ne štejeta za objekt oziroma gre za nezahtevni objekt, ki pa se ne priključuje na javno infrastrukturo in zato določbe 49.b člena ZGO-1 niso uporabljive. Nanje se tudi ne nanašajo določbe Odloka. Poudarjata še, da v načrtu komunalnih vodov za območje ZN Betajnova ni zarisana nikakršna meteorna kanalizacija, tako da je bila z navedenim gradbenim dovoljenjem dovoljena le gradnja fekalnega voda, ne pa tudi meteornega. Trasa kanalizacijskega omrežja, kot je razvidna iz GIS portala Občine A. in kot jo je očitno upošteval inšpekcijski organ, se poleg tega ne ujema s traso, ki je je bila določena z izdanim gradbenim in lokacijskim dovoljenjem za kanalizacijo, saj se od tam določenih mej od nje precej odmika, v delu pa celo poševno seka zemljišče tožnikov. Zato je trasa ali v katastru napačno začrtana ali pa izgradnja komunalnega voda predstavlja nelegalno gradnjo po ZGO-1, saj za takšno traso Občina ni nikoli pridobila gradbenega dovoljenja niti soglasij lastnikov nepremičnin. Navedeno izkazuje izjava vodje oddelka za komunalo in prostor B.B., iz katere izhaja, da za meteorni kanal ni izdano gradbeno dovoljenje, sanitarni kanal pa naj bi po izdanem gradbenem dovoljenju potekal po parcelni meji zemljišča. Podobno je mogoče razbrati iz sporočila Občine A. v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 6. 7. 2011 in iz podatkov zemljiške knjige, vse to pa je še posebej poznano Županu Občine, ki je kot takratni direktor JPKPV podpisan pod projekt kanalizacije in zato pozna razliko med projektirano in dejansko traso komunalnih vodov.

10Ukrep iz 1. točke izreka je še posebej neutemeljen zato, ker iz njega ne izhaja pravna podlaga, na podlagi katere naj bi tožnika pridobila soglasje. Tožnika sta vsa zahtevana soglasja že pridobila v postopkih za pridobitev gradbenih dovoljenj, objekte pa sta zgradila v skladu s projektno dokumentacijo. JPKPV je zahtevala samo premik stanovanjske stavbe, ne pa tudi opornega zidu, čeprav je bila seznanjena z načrtom zunanje ureditve in je imela možnost podati pripombe tudi na lokacijo opornega zidu, pa tega ni storila. To pa pomeni, da se je z nameravano gradnjo strinjala in z izdanim soglasjem potrdila, da so izpolnjeni projektni pogoji ne le glede stanovanjske stavbe, temveč tudi glede opornega zidu. Nasprotno pa JP KPV nima pristojnosti za izdajanje soglasij za poseg v varovalni pas kanalizacije za gradnje, ki ne vplivajo na povečanje odpadnih voda in torej ni bila potrebna pridobitev soglasja za gradnjo opornega zidu oziroma za izvajanje del v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta.

11Tožnika pa grajata izpodbijano odločbo tudi zaradi bistvenih kršitev določb postopka, kršitve načela materialne resnice in načela varstva pravic strank. Neugotovitev poteka kanalizacijskega omrežja v naravi pomeni kršitev načela materialne resnice. V tej zvezi sta dala pripombe na zapisnik in se nanje v celoti sklicujeta. Pri tem opozarjata, da inšpekcijski organ pripomb ni upošteval niti se ni o navedbah v odločbi izjavil ter s tem kršil načelo varstva pravic strank, saj tožnikoma ni omogočil, da bi lahko uspešno zavarovala in uveljavila svoje pravice v postopku.

12V točkah 5 in 6 izreka pa je odločba v nasprotju z materialnim pravom, saj je način izvršitve v nasprotju z določbami ZUP o izvršbi, konkretno z 258. členom ZUP, ki določa, da se izvršba opravi z najmilejšim sredstvom za dolžnika. V konkretnem primeru namreč ni razloga, iz katerega izvršbe ne bi bilo mogoče opraviti po drugih osebah, kar je za tožnika milejši ukrep kot pa izvršba s prisilitvijo, ki se kot način izvršbe določa z izpodbijano odločbo in ki zato predstavlja (tudi) kršitev načela varstva pravic strank.

13Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. V zvezi s tožbenimi ugovori navaja, da ima občinska inšpekcija v skladu s 32. členom ZIN pravico in dolžnost izvajati nadzor veljavnih aktov, tudi občinskih ter izvajati ukrepe na njihovi podlagi, ter da ukrepi, ki jih izvaja na podlagi tako sprejetih aktov, ne morejo biti nezakoniti. V navedeni zadevi je MIRED izdal odločbo na podlagi pooblastil iz Odloka, s tem, da se z izrekom izpodbijane odločbe ne odreja rušitve objektov, temveč (v 1. alinei) pridobitev potrebnih soglasij na parceli št. 1590/2 k.o. ..., v 2. alinei določa ustavitev poseganj v javno kanalizacijo, v 3. alinei pa odreja izpolnjevanje pogojev iz soglasja upravnega organa Občine A. k gradbenemu dovoljenju. Poleg tega se v izreku tudi jasno določi oziroma navaja, da bo po preteku roka za prostovoljno izvršitev izdan sklep o izvršbi na način (denarne) prisilitve. Po stališču Ustavnega sodišča v zadevi P-1/13 ne gre za prevzem pristojnosti, kadar en organ poseže v pristojnost drugega organa oziroma jo prevzame. V konkretnem primeru gre za situacijo, ko občinska inšpekcija preverja odmike od javne infrastrukture in izvaja ukrepe prisiljevanja v primeru kršitve. Gradbena inšpekcija pa izvaja odstranitve poseganj skladno s svojimi pooblastili, na kar je bila tožeča stranka obveščena z izpodbijano odločbo. Dejstvo je, da tožnika nista upoštevala upravnih aktov, izdanih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar je bilo ugotovljeno na kraju samem in izhaja iz listin, ki so v spisih. Nesporno je tudi, da sta tožnika vedela za potek javne kanalizacije, pa sta vanjo kljub temu posegla.

14Tožba je utemeljena.

15Ugovor nepristojnosti MIRED kot občinskega inšpektorja za izdajo izpodbijane odločbe sodišče zavrača. Po določbah 32. člena ZIN ima inšpekcijski organ v primeru, če ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, pravico in dolžnost, ne le, da odredi ukrepe v skladu s tem zakonom (ZIN) ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje (1. alinea prvega odstavka), temveč lahko (po 5. alinei prvega odstavka istega člena) odredi tudi druge ukrepe in opravi dejanja, za katere je pooblaščen za zakonom ali drugim predpisom. Podlaga za ukrepanje inšpekcije je torej po določbah ZIN lahko tudi Odlok, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru in kot pravilno odgovori na tožbene navedbe že tožena stranka. Pri čemer je iz Odloka v XII. poglavju Nadzor dovolj jasno razvidno pooblastilo MIRED-u, da opravlja nadzor nad izvajanjem tega Odloka ter da med ostalim nadzira, ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav, postavljanje objektov za oglaševanje, gradnjo gospodarske infrastrukture ter za druge posege v območju javnega kanalizacijskega omrežja po tem Odloku. Pri čemer je, ko gre za posege v območju kanalizacije, z Odlokom v 34. členu izrecno določeno, da uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije, ter da se v varovalnem pasu kanalizacije ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Ker pomeni, da so predmet ukrepov s strani MIRED lahko kakršnikoli posegi v območju kanalizacije, za katere ugotovi, da so neupravičeni oziroma nedovoljeni in da zato ni mogoče slediti tožbenim očitkom, po katerih je izpodbijana odločba nezakonita zaradi nepristojnosti občinske inšpekcije, da v takšnih primerih ukrepa.

16Pač pa ima po presoji sodišča tožeča stranka prav, ko navaja, da v obravnavanem primeru ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje, oziroma po presoji sodišča to vsaj ni razvidno iz razlogov obeh izdanih odločb - izpodbijane in odločbe o pritožbi. Ves postopek je namreč sporno, ali tožnika z izvajanjem gradbenih del (t.j. z gradnjo betonskega opornega zidu oziroma betonskega zidu ob stanovanjski hiši oziroma betonskega zidu) posegata v kanalizacijski vod in meteorni kanal javne infrastrukture, oziroma v varovalni pas omenjenih vodov. To naj bi se po presoji sodišča, z ozirom na način, po katerem je bil voden postopek, pa tudi po presoji inšpektorja, na prvem mestu ugotavljalo z ogledom na kraju samem ter na ta način ugotovilo točen potek komunalnega voda ter posledično dovoljenost oziroma nedovoljenost sporne gradnje. Ogled je bil, kot sledi iz zapisnika o ogledu z dne 19. 11. 2015, sicer opravljen, vendar pa, kot pravilno in skladno s spisi tožnika uveljavljata že v pritožbi, natančna lokacija vodov in potek javne infrastrukture (vsaj) na tem ogledu nista bila ugotovljena. Podatke o poteku vodov je inšpektor pridobil iz katastra, medtem ko podatkov o morebitnem ponovnem ogledu na kraju samem v spisih ni, zato je netočno, predvsem pa v nasprotju s spisi zatrjevanje obeh pristojnih organov, da ključne dejanske ugotovitve v zvezi z nedovoljeno gradnjo objektov (zidov) temeljijo na ugotovitvah ogleda. Nepreverljivi so nadalje tudi tožbeni in pred tem pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na zemljišče s parc. št. 1590/2 k.o. ... Iz zapisnika o ogledu, ki je v spisih, namreč ne izhaja ugotovitev, da del objekta (zidu) posega tudi na to zemljišče (in s tem v območje meteornega kanala), kot se zatrjuje v razlogih izpodbijane odločbe. Omenjeni podatek tudi ni razviden iz ostalih listin, ki so v spisih. Iz listin, ki so v spisih, zlasti iz zapisnika o ogledu, pa tudi ne sledi podatek o tem, da so gradbena dela še v teku in s tem nadaljnja dejanska ugotovitev, ki ji nasprotujeta tožnika v tožbi in pred tem že v pritožbi in na katero se nanaša 2. točka izreka izpodbijane odločbe. Relevantnega odgovora na navedena dejanska vprašanja pa tudi ni najti v odločbi organa druge stopnje, ki ob odločanju o pritožbi zgolj potrdi trditve oziroma ugotovitve iz razlogov izpodbijane odločbe, tj. da "točna določitev poteka javne kanalizacijske infrastrukture" izhaja med drugim iz "prikaza poteka na kraju samem", da "iz ogleda izhaja, da gre za nezaključena betonska dela" ter da "je bilo na kraju ugotovljeno, da del objekta posega tudi na zemljišče parc. št. 1590/2 k.o. ...", kar vse iz listin, ki so v spisih, kot že rečeno, ne sledi in torej manjka dejanska izkazanost navedenih podatkov. Tožnika zato v tožbi ponovno in hkrati utemeljeno ugovarjata navedenim ugotovitvam in s tem dejanskemu stanju, ki je bilo podlaga za odločitev. Utemeljeno pa uveljavljata tudi s tem povezano bistveno kršitev pravil postopka, saj jima pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo odgovorjeno na pripombe, ki sta jih dala na zapisnik o ogledu niti nista bila seznanjena z morebitnimi nadaljnjimi poizvedbami in dejanskimi ugotovitvami, do katerih je prišel inšpektor pred izdajo odločbe, kot se to zahteva po določbah 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in ki se v skladu z drugim odstavkom 3. člena ZIN uporablja tudi v postopku inšpekcijskega nadzora.

17Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje organu prve stopnje. Ker je odločbo odpravilo že iz tega razloga, se v presojo ostalih tožbenih ugovorov ni spuščalo.

18Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

19Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.