258. člen ZUP

Tožnica ni navedla nobenega konkretnega ugovora v zvezi s tem, da vročanje s fikcijo ne bi bilo opravljeno zakonito in še manj dokazila, s katerim bi dokazovala morebitne nezakonite okoliščine vročanja. Le posplošeno je zatrjevala, da so se dedinje pritožile takoj, ko so sklep prejele in zato pritožba ni bila prepozna. Tožnica, ki je bila na narok pravilno vabljena, nanj tudi ni pristopila, da bi jo sodišče lahko na njem pozvalo, naj konkretizira, katero od dejstev, ki jih je s tem v zvezi ugotovila toženka, ne drži in zakaj ne. Glede na to, da je toženka pravilno uporabila določilo prvega odstvka 246. člena ZUP, ki določa, da organ druge stopnje zavrže pritožbo, če ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje.

Po določbah ZUP je pritožba dovoljena samo zoper odločbo, to je akt, s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke (prvi odstavek 229. člena ZUP), ter zoper tiste sklepe, zoper katere je to izrecno določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP). Zoper zapisnik, ki ni nič od zgoraj navedenega, pritožba oziroma ugovor ni dovoljen. Z zapisnikom o inšpekcijskem ogledu se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, zato je odločitev, da se ugovor kot neutemeljen zavrže, pravilna in zakonita.

Po določbah ZUP je pritožba dovoljena samo zoper odločbo, to je akt, s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke (prvi odstavek 229. člena ZUP), ter zoper tiste sklepe, zoper katere je to izrecno določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP). Zoper opomin, ki ni nič od zgoraj navedenega, torej pritožba ni dovoljena, zato je odločitev, da se ta kot neutemeljena zavrže, pravilna.

V konkretnem primeru je bil to prekrškovni organ, ki je storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil, zato je storilec imel pravico vložiti zoper tako odločitev prekrškovnega organa ZSV, o kateri je odločilo prvostopno sodišče kot drugostopenjski organ. V takih primerih pa glede na določbo tretjega odstavka člena 107 ZUP ob upoštevanju določb člena 258 ZUP pritožba prekrškovnega organa ni dovoljena.

Opomin pred izvršbo ni upravni akt, saj se z njim z ničemer ne posega v pravice, obveznosti ali pravne koristi stranke, kar je pogoj za možnost uporabe pravnega sredstva. Obravnavani opomin pred izvršbo po vsebini predstavlja zgolj informacijo dolžniku o zapadlem dolgu, ki še ni poravnan ter poziv, naj ga poravna. Po povedanem po presoji sodišča pritožba zoper opomin za plačilo sodne takse ni dovoljena, saj opomin ni upravna odločba.

Po določbah ZUP je pritožba dovoljena samo zoper odločbo, to je akt, s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke, ter zoper tiste sklepe, zoper katere je to izrecno določeno. Zoper opomin, ki ni nič od navedenega, torej pritožba ni dovoljena, zato je odločitev, da se ta kot neutemeljena zavrže, pravilna.

Sklep o prekinitvi postopka ne šteje med sklepe, naštete v drugem odstavku 5. člena ZUS-1, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. S tožbo izpodbijani sklep tudi ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen in torej ne gre za dokončen upravni akt po 2. členu ZUS-1.

Tožnica je že bila v drugostopenjskem sklepu in odločbi pravilno poučena, da je zoper sklep, s katerim je bila zavržena njena pritožba zoper navedeno prvostopenjsko odločbo, dopusten upravni spor. Gre za sklep, ki se v upravnem sporu izpodbija v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1. Ker mora biti pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu prej izčrpana pritožbena pot, torej da je o pritožbi vsebinsko odločeno s strani organa druge stopnje, tožnica prvostopenjske odločbe o evidentiranju urejene meje ne more izpodbijati. V zvezi z zavrženjem zahteve tožnice za prekinitev izvedbe geodetske storitve se sodišče strinja s stališčem organa prve stopnje, da se taka zahteva ne more nanašati na upravno zadevo, zato jo je organ prve stopnje mogel zavreči na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje po prvem odstavku 39. člena ZEN niti po vsebini ne predstavlja upravne odločbe. Gre za procesni sklep, saj se v celoti nanaša na odločitev, ki zadeva postopek oziroma njegovo izvedbo. Ker pa je zoper sklep pritožba dovoljena samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP), česar za poziv po p

Opomin pred začetkom davčne izvršbe ni odločba v smislu ZUP, prav tako se z opominom ne posega v pravice, pravne koristi ali obveznosti stranke, ampak predstavlja listino o dejstvih, o katerih davčni organ vodi uradno evidenco. Zoper opomin ni dovoljena pritožba, pritožnik pa lahko pritožbo vloži zoper sklep o davčni izvršbi, s katerim davčni organ zoper njega začne davčno izvršbo.

Zoper sklep o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 50. člena ZUP ni dovoljena pritožba. Zato v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZPOmK-1 ni dovoljen niti postopek sodnega varstva zoper izpodbijani akt.

Postopek sodnega varstva, ki se začne s tožbo na Vrhovno sodišče, in ki ga določa četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1, ni predviden pri vodenju postopka o prekršku, temveč le v postopku, v katerem se ugotavlja obstoj kršitve.

Obvestilo o neplačanih prispevkih za programe RTV Slovenija je akt, zoper katerega ZDavP-1 ni dopuščal samostojnega pravnega sredstva. K izdaji navedenega obvestila organa ne zavezuje nobena zakonska določba, niti se z njim ne odloča o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, kar pomeni, da zoper takšno obvestilo samostojno pravno sredstvo ni dopustno.

Prvostopni organ je s 1. točko izreka odločbe z dne 12. 11. 2008, izdane v obnovljenem postopku, odločbo z dne 17. 10. 1996 pustil v veljavi. Zato je drugostopni organ ravnal zakonito, ko je 2. in 3. točko odločbe z dne 12. 11. 2008, ki drugače urejata obveznosti in roke zapadlosti tožeče stranke kot pravnomočna odločba, v zvezi s katero je bil obnovljen postopek, odpravil.

Pritožbo kot pravno sredstvo je mogoče vložiti le zoper odločbo ali sklep, torej zoper konkretni upravni akt. Zoper ravnanje organa oziroma pooblaščene osebe organa pritožbe kot pravnega sredstva po določbah ZUP ni mogoče vložiti. V zvezi s postopanjem organa tekom upravnega postopka imajo stranke na voljo druga pravna sredstva oziroma lahko nezakonitosti pri delu organa izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo, izdano v konkretni upravni stvari.

Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP (1986) nima izrecne določbe glede razpolaganja z zahtevkom v obnovljenem postopku. Pri presoji dopustnosti razpolaganja z zahtevkom v tej fazi postopka pa je treba izhajati iz narave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva. Iz določb 255. do 258. člena ZUP (1986) izhaja, da tvori obnovljeni postopek celoto s prejšnjim postopkom (oziroma tistim delom prejšnjega postopka, ki je ostal v veljavi) ter konkretni postopek vrača v procesno situacijo, ko še ni bila izdana dokončna odločba. V tem procesnem položaju pa lahko po mnenju Vrhovnega sodišča stranka še vedno razpolaga s svojo zahtevo oziroma zahtevki.

Določba tretjega odstavka 99. člena ZUP se nanaša na podaljšanje procesnih rokov. Rok za izpolnitev obveznosti iz odločbe je materialni rok, ki ga je brez drugačne izrecne podlage v zakonu mogoče podaljšati le v okviru odločanja v postopku o izvršbi.

Odločanje v obnovljenem postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, ki je obnovljen na podlagi 9. točke 249. člena ZUP(1986) v obsegu, da stranski udeleženec – predlagatelj obnove, sodeluje v obnovljenem postopku zaradi zavarovanja svojih pravic oziroma pravnih koristi, se presoja predvsem vpliv predvidenega posega na bivanje na nepremičninah v lasti oziroma posesti stranskih udeležencev. To pa zajema tudi izdelavo študije presoje vplivov nameravanega objekta na okolje.

Ker je upravna odločba, s katero je bilo investitorki naloženo, da odstrani sporen nadstrešek, postala pravnomočna, tožnika nimata (več) pravnega interesa za prekinitev postopka, ki sta jo predlagala zaradi vložitve vloge za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, saj svojega položaja ne moreta izboljšati.

Zahteva za predložitev davčnih evidenc je vsebinsko gledano sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, saj jo ZDavP izrecno ne predvideva.

V upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je mogoče varovati le javno pravni interes, za kar so pristojne inšpekcijske službe in drugi pooblaščeni soglasodajalci.