VSK Sklep CDn 231/2016

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja, vložen proti sklepu Dn 175708/2015 z dne 2.10.2015, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrnila predlog za vknjižbo skupne lastnine pri parc. št. 963/5 in 963/6 v korist vsakokratnih lastnikov nepremičnin parc. št. 963/2,963/4 in 963/1 vse k.o. V.. Zavrnitev ugovora je utemeljilo z argumentacijo, da je pripadajoče zemljišče lahko v lasti vsakokratnega lastnika stavbe in ne zemljiške parcele.

Zoper sklep se je po pooblaščencu pritožil predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in dovoli predlagani vpis. Sklicuje se na načelo superficies solo cedit in poudarja, da je s tem, ko je lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču določena v korist parcele in ne stavbe zagotovljena tudi večja pravna varnost, saj bi v primeru uničenja stavbe ostalo odprto vprašanje lastništva predmetne nepremičnine. Lastništvo v korist stavbe je bilo smiselno le v sistemu družbene lastnine. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je o lastninski pravici na predmetnih nepremičninah odločeno s pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugotovilo, da sta predmetni nepremičnini v skupni lasti vsakokratnega lastnika parc. št. 963/2, 963/3 in 963/1. Zemljiškoknjižno sodišče se ne more spuščati v materialno obravnavo zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno. Zemljiškoknjižni postopek je namreč le izvedbeni. Da stvarna pravica v korist navedenih imetnikov obstaja pa je sodišče ugotovilo s pravnomočno sodbo in je ta ugotovitev lahko spremenjena le z izrednimi pravnimi sredstvi. Poudarja, da v obravnavanem primeru ni razlike, ali je lastninska pravica vpisana v korist vsakokratnih imetnikov stavb ali parcel, saj gre za iste osebe.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) določa, da se pri vpisu lastninske pravice posamezne osebe kot osnovni pravni položaj nepremičnine vpiše tako, da se poleg vrste pravice vpiše tudi idealni delež tega osnovnega pravnega položaja (prvi odstavek 15. člena), pri čemer se o imetniku pravice, ki je fizična oseba vpišejo naslednji podatki: - ime in priimek, - enotna matična številka občana in - naslov stalnega prebivališča (24. člen ZZK-1). Drugače je le v primeru skupnih delov stavbe, ko se pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravi položaj vpiše to dejstvo. Sporne nepremičnine ne morejo biti splošni skupni del stavb, ki niso v etažni lastnini. Splošni skupni del stavbe je namreč pojem, ki je neločljivo povezan z etažno lastnino. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča¹. Stališče prvostopenjskega sodišča, da vpis, ki ga predlaga predlagatelj, ni mogoč, je zato pravilno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

------------

¹ prim. odločba Vrhovnega sodišča II Ips 341/2014