VSK Sklep CDn 275/2016

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrnila predlog za izbris vknjižene hipoteke ID 1, vknjižene pri nepremičnini, ki je navedena v uvodu tega sklepa.

Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj. Meni, da je zahteva sodišča, da bi moral predložiti listino, to je overjeno izjavo predlagatelja, da je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke, neutemeljena, ker so pogoji za izbris na podlagi četrte alineje drugega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) izpolnjeni v tistem trenutku, ko sta obe zadevni dejstvi pravnomočno vpisani v zemljiško knjigo. Tudi ne drži navedba sodišča, da je v vsakem primeru potrebno priložiti neko listino. Določbo 124. člena ZZK-1 je potrebno razlagati v smislu, da je treba listino predložiti le tedaj, kadar ni mogoče odločiti že na podlagi samega stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ker je iz stanja vpisa v zemljiški knjigi razvidno, da je imetnik hipoteke in lastnik nepremičnine ena in ista oseba, ni treba predložiti nobene druge listine, saj je združitev pravnih položajev v isti osebi razvidna iz samih vpisov. Tudi sicer obstaja več postopkov, pri katerih ni potrebno predložiti nobene listine, npr. pri izbrisu starih hipotek in pri predlogu za vpis spremembe osnovnega pravnega položaja zemljiške parcele v splošen skupen del stavbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izbris hipoteke. Uveljavlja plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Ključno vprašanje v tem postopku je, ali je za izbris hipoteke v primeru, ko ista oseba postane lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke potrebna ustrezna listina, ali zadošča že zgolj dejstvo o lastništvu, ki je razvidno iz zemljiške knjige. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je potrebna ustrezna listina (zemljiškoknjižno dovolilo predlagatelja, da dovoljuje izbris te pravice). Neuspešno je tudi sklicevanje pritožnika na 154. člen SPZ. Ta določba določa materialne pogoje za izbris hipoteke, formalne pogoje za izbris pa določa ZZK-1. Izbris hipoteke se opravi z vknjižbo, ki je glavni vpis. ZZK-1 (v 30. členu) določa, da mora biti predlogu za glavni vpis priložena listina, ki je podlaga za vpis, ki se s predlogom zahteva, razen če ta zakon določa, da pogojev za posamezno vrsto vpisa ni treba dokazovati s posebno listino. Za tak primer, kot je obravnavani, to v ZZK-1 ni določeno. Za izbris hipoteke je tudi v takem primeru potrebno predložiti listino, ki jo zakon opredeljuje kot podlago za vknjižbo (40. člen ZZK-1).

Pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugem odstavku 120. člena ZZK-1) je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).