VSK Sklep CDn 115/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

S sklepom Dn 88608/2016 z dne 28.4.2016 je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrnila predlog za vpis zaznambe pridobitve lastninske pravice pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa. S sklepom, ki je predmet izpodbijanja s to pritožbo, je prvostopenjsko sodišče ugovor predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice.

Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in dovoli predlagani vpis. Navaja, da zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga vsebuje sodna poravnava vsebuje nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo, da pa sodna poravnava vsebuje tudi odložni pogoj. Odložni pogoj nedvomno predstavlja oviro, ki onemogoča prenos lastninske pravice na predlagatelja do njegove uresničitve, saj bi sicer na podlagi sodne poravnave predlagal vknjižbo lastninske in pravice in ne le predznambe le te. Prav zaradi navedenega pa je, po mnenju pritožnika, potrebno doseči varstvo pridobitelja, ki je v zavarovanju vrstnega reda pričakovane lastninske pravice za čas do izpolnitve odložnega pogoja. Sodna poravnava vse do izpolnitve pogoja ni perfektna oziroma ne more biti podlaga za vknjižbo lastninske pravice. Učinkovanje sodne poravnave je torej pogojeno z uresničitvijo pogoja, vse do tedaj pa je potrebno zavarovati vrstni red pričakovane lastninske pravice pritožnika, kar je namen predznambe

Pritožba ni utemeljena.

V tej zadevi se predlaga vpis predznambe lastninske pravice na podlagi sodne poravnave, s katero družba P. d.o.o. dovoljuje vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa in sicer v korist družbe K. d.o.o. V 2. členu poravnave je navedeno, da je ta sklenjena pod odložnim pogojem, ki se izpolni, ko so nepremične proste vseh bremen, zlasti hipotek in najpozneje do 1.5.2026. Takšna poravnava pa ne predstavlja listine, ki bi bila glede na vsebino 49. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), podlaga za predznambo. Tudi sicer pa v našem pravu velja načelo kavzalnosti, kar pomeni, da je razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo) veljaven le, če je veljaven tudi zavezovalni pravni posel, to je posel, s katerim se lastnik zaveže prenesti na sopogodbenika neko pravico¹. Da temu načelu sledi tudi ZZK-1, izhaja že iz določbe 36. člena ZZK-1, ki ureja situacijo, kadar zavezovalni in razpolagalni pravni posel nista vsebovana v isti listini. V takem primeru ne zadošča predložitev zemljiškoknjižnega dovolila, temveč je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino o pravnem poslu. Sodna poravnava, na podlagi katere predlagatelj predlaga vpis predznambe pridobitve lastninske pravice, je bila sklenjena v trenutku, ko sta stranki podpisali zapisnik o poravnavi (drugi odstavek 307. člena Zakona o pravdnem postopku), vendar je njeno učinkovanje pogojeno z uresničitvijo pogoja. Če se pogoj ne bo uresničil, sodna poravnavava ne bo veljala in ne bo ustvarjala učinkov. Tako se izkaže, da pogoji za vpis niso izpolnjeni.

Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni in ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

¹ prim. Juhart, Tratnik, Vrenčur , Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list 2016, stran 109