VSRS Sklep X Ips 169/2016

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper drugi, tretji in četrti odstavek izreka odločbe Finančne uprave Republike Slovenije, DT 42110-6792/2014-2-08-150-1-08 z dne 29. 9. 2014. Upravni organ prve stopnje je v navedenih odstavkih izreka odmeril tožnici prispevek za zdravstveno zavarovanje (po stopnji 6,36 %) v višini 474,44 EUR od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, izplačanega 23. 5. 2014 in 2. 6. 2014, ji določil rok za plačilo tega zneska ter odločil, da se po preteku izpolnitvenega roka zaračunajo zamudne obresti in začne postopek davčne izvršbe.

2Tožnica (v nadaljevanju revidentka) je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogom iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj reviziji po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.¹ Tako zgolj zatrjevanje kršitev ustavnih pravic in določb EKČP ne vzpostavlja pomembnega pravnega vprašanja, saj mora biti v reviziji jasno in argumentirano izpostavljeno, glede katerega konkretnega pravnega vprašanja pričakuje revident odgovor Vrhovnega sodišča. V primeru sprejema revizije v obravnavo postavljeno pravno vprašanje določa oziroma omejuje njeno vsebinsko presojo.

6Revidentka navaja, da odločitev upravnega organa temelji na protiustavni določbi 55. a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki naj bi imel za posledico kršitev pravice do enakosti in pravice do lastnine po Ustavi RS, kršitev človekovih pravic iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter pravico po 1. členu Protokola št. 1 k EKČP, kar pomeni, da vsebina zadeve predstavlja pomembno pravno vprašanje. Pojasnjuje: da zaposleni od povračila stroškov (prevoza na delo in z dela ter za prehrano med delom) ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo; da imajo tudi drugi zavezanci za plačilo prispevkov pravico, da se jim ta ne obračuna od stroškov, temveč zgolj od plačila za njihovo delo oziroma storitve; da od dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine, ni treba plačati nobenega izmed sicer obveznih prispevkov in da je njen dohodek oproščen plačila dohodnine na podlagi mednarodne pogodbe, ki je po hiearhiji pravnih aktov nad zakonom.²

7Navedeno ne utemeljuje pomembnega pravnega vprašanja na zahtevani način. Izpostavljeno vprašanje je namreč splošno in iz njega ne izhaja, na katero konkretno pravno dilemo naj Vrhovno sodišče odgovori, niti ni obrazloženo, zakaj naj bi jo sodišče prve stopnje rešilo napačno. Iz pojasnil je sicer mogoče razbrati, da revidentka zatrjuje neenakost s prejemniki dohodkov, ki so po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) oproščeni plačila dohodnine, s tem pa na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) tudi plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje,³ ter neenakost z zaposlenimi, ki da tega prispevka ne plačujejo od povračila stroškov v zvezi z delom. Vendar navedeno ostaja na ravni golih trditev, saj niti revizijske navedbe, ki so ponovitev tožbenih navedb v zvezi z nezakonitostjo izpodbijanega upravnega akta, temu ne sledijo. Tako iz njih ni razvidno, v čem naj bi bil revidentkin položaj prejemnice dohodka, glede katerega je oprostitev plačila dohodnine določena kot privilegij v Konvenciji o privilegijih in imunitetah specialnih institucij OZN, primerljiv oziroma bistveno enak s položajem katere od skupin prejemnikov dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine na drugi pravni podlagi (ZDoh-2) in zato ne plačajo niti spornega prispevka. Prav tako ostaja neobrazložena njena trditev in s tem primerjava z zaposlenimi, ki da ne plačujejo prispevka od povračila naštetih stroškov. Iz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) namreč ne izhaja zahteva po enakem obravnavanju različnih položajev.

8Ker revidentka ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

9Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in drugi.
² Revidentka je bila obravnavana kot uslužbenka Mednarodne banke za obnovo in razvoj, torej specializirane agencije OZN, in je bila na podlagi določbe točke b 19. odstavka 6. člena Konvencije o privilegijih in imunitetah specialnih institucij OZN oproščena plačila davka.
³ Po navedeni določbi ZZVZZ plačujejo zavarovanci iz 15. člena prispevek po stopnji 6,36 % tudi od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega niso zavarovani na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona, prejetih na podlagi opravljenega dela oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino.