VSL Sklep I Cpg 607/2017

I. Pritožba prvo tožene stranke se zavrže.

II. Pritožba tretje tožene stranke se zavrne in se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, I Pg 1280/2016 z dne 19. 5. 2017 (redna št. 32) potrdi.

1S prvo izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu prvo tožene stranke z dne 3. 4. 2017, za obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo I Pg 1280/2016 z dne 28. 12. 2016, v treh zaporednih mesečnih obrokih, vsak v znesku 80,00 EUR.

2Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila prvo tožena stranka in predlagala, naj višje sodišče pritožbi ugodi in toženo stranko oprosti plačila sodnih taks. Trdi, da podjetje ne posluje več, da nima prihodkov in nima premoženja.

3Z drugo izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tretje tožene stranke z dne 3. 4. 2017, za obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo I Pg 1280/2016 z dne 28. 12. 2016.

4Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tretje tožena stranka in predlagala, naj višje sodišče zaradi zmotne ugotovitve njenega premoženjskega stanja, ugodi pritožbi in toženi stranki omogoči obročno plačilo oz. jo oprosti plačila sodnih taks. Trdi, da je samska in iz naslova delovnega razmerja prejema 1.091,33 EUR, vendar prejemek dejansko znaša 231 EUR, saj ima blokado na TRR in obrok kredita v višini 380,00 EUR. Za svoje navedbe je predložila potrdilo o plačilu glavnice kredita, potrdilo o dvigu plače, potrdilo o blokadi računa in potrdilo o višini dolgoročnega kredita.

O obeh pritožbah - skupno

5Pritožnika sta v pritožbi predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbama ugodi in ju oprosti plačila sodne takse. Pritožbeno sodišče zato najprej pojasnjuje, da urejajo odločitev o pritožbi določbe ZPP ( v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče lahko ob ugoditvi pritožbe izpodbijani sklep spremeni samo tako, da ugodi predlogu stranke, ki ga je obravnavalo sodišče prve stopnje (in ga zavrnilo). Pritožbeno sodišče ima namreč zgolj pooblastilo, da preizkuša pravilnost in zakonitost odločbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje. To pa v konkretnem primeru pomeni, da pritožbeno sodišče ne more ob odločanju o pritožbi zoper izpodbijano odločitev, s katero je sodišče prve stopnje odločalo o utemeljenosti predloga za obročno plačilo sodne takse, odločiti o oprostitvi plačila sodnih taks, saj sodišče prve stopnje takega predloga ni obravnavalo.

O pritožbi prvo tožene stranke

6Pritožba ni dovoljena.

7Po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) je pritožba nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa zanjo. Pravnega interesa zanjo nima, če z njo, četudi bi ji bilo v celoti ugodeno, ne more doseči ugodnejše odločitve zase, od odločitve, ki se s pritožbo izpodbija.

8Po 13. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko taksna obveznost nastane, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Iz spisa izhaja, da je bila prvo tožena stranka s plačilnim nalogom z dne 2. 3. 2017 pozvana naj v roku 15 dni od vročitve tega naloga plača sodno takso in nadalje opozorjena, da če v danem roku ne bo plačala sodne takse oziroma ne bo v tem roku zaprosila za oprostitev odlog ali obročno plačilo sodne takse, se bo v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožbo umaknila. Nalog je bil prvo toženi stranki vročen 18. 3. 2017, tako da se ji je rok za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse iztekel 3. 4. 2017. Prvo tožena stranka je do izteka tega roka vložila samo predlog za obročno plačilo sodne takse (listovna št. 88), ne pa tudi predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je o predlogu odločilo tako, da je predlogu v celoti ugodilo.

9Glede na navedeno, pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvo tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje predmetnega sklepa. Pravni interes oziroma pravovarstvena potreba je možnost, da stranka izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi pa prvo tožena stranka, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, ker je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo njenemu predlogu za obročno plačilo sodne takse.

O pritožbi tretje tožene stranke

10Pritožba ni utemeljena.

11V predlogu za obročno plačilo sodne takse je tretje tožena stranka navedla, da zaradi blokade na transakcijskem računu, s sredstvi ne more razpolagati. Po pozivu sodišča, je svoj predlog dopolnila z lastnoročno podpisano izjavo o premoženjskem stanju, ki je bila na sodišče posredovana preko prvo tožene stranke. Dokazil ni predložila.

12Sodišče prve stopnje je po vpogledu v predlog za obročno plačilo sodne takse z dne 3. 4. 2017 in izjavo o premoženjskem stanju - B8 ugotovilo, da tretje tožena stranka prejema iz naslova delovnega razmerja mesečni prejemek v višini 1.091,33 EUR, da je samska oseba, da ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči in da glede navedb o blokiranem transakcijskem računu ni predloženih dokazil. K predlogu za obročno plačilo sodne takse, kljub pozivu sodišča, ni priložila nobenih dokazil. S primerjavo višine osebnega dohodka in višine odmerjene sodne takse (240,00 EUR) je sodišče zaključilo, da s takojšnjim plačilom celotne sodne takse, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tretje tožena stranka preživlja, zato je njen predlog zavrnilo.

13Ker pritožnica predlogu ni predložila dokazil, utemeljenosti svojih navedb ni dokazala, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njen predlog neutemeljen. Dokazila, ki jih prilaga pritožbi, so vložena prepozno, saj morajo biti dokazila priložena že ob predlogu oziroma najkasneje ob pozivu na dopolnitev predloga. Enako velja za navedbe o tem, da njen dejanski prejemek znaša 231,00 EUR, saj ima poleg blokade na TRR, še obrok kredita v višini 380,00 EUR. V prvem odstavku 337. člena ZPP je namreč določeno, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji, česar pa tretje tožena stranka ni storila. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo njeno premoženjsko stanje.

14Ker je pritožba prvo tožene stranke nedovoljena, je pritožbeno sodišče nedovoljeno pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP). Pritožba tretje tožene stranke pa je neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).