VSL Sklep IV Cp 1045/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v zvezi z dopolnilnim in popravnim sklepom potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno začasno uredilo stike med tožencem in mladoletnim sinom pravdnih strank A. Stiki tudi sedaj potekajo dvakrat med tednom in vsak drugi vikend od petka do nedelje zvečer. Bistvena novost tokratne odločitve sodišča prve stopnje je v tem, da se pri prevzemih dečka starša ne srečata več, ampak ob tem sodelujeta obe dečkovi babici. Babica B. B. pa bo prisotna tudi ob vseh stikih. Tožničin predlog, naj stiki potekajo le enkrat tedensko pod nadzorom CSD, je sodišče prve stopnje z dopolnilnim in popravnim sklepom zavrnilo.

2Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Obsežno pojasnjuje, da sodišče prve stopnje nima prav, ko ji očita, da tudi ona neprimerno ravna. Sodišče si zatiska oči pred toženčevim ravnanjem. Ko je polil notranjost tožničinega vozila, pred tem pa je grozil, da bo vse pobil, se je tožnica ustrašila za varnost otroka. Psihologinja CSD je pojasnila, da je toženčeva samokontrola znižana in da zato stiki niso v otrokovo največjo korist. Sodišče zaključi, da bo prisotnost babic vse rešila, pritožnica pa vztraja, da bi bili sprejemljivi le stiki pod nadzorom CSD.

3Tožnica je 3. 5. 2017 pritožbo še dopolnila. Ker pa je pritožbeni rok (upoštevaje vročitev dopolnilnega in popravnega sklepa) potekel že 14. 4. 2017, pritožbeno sodišče navedb v dopolnitvi pritožbe ni moglo obravnavati.

4Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih, katerih izdajo omogoča 1. odstavek 411. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ob pogojih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za zavarovanje nedenarne terjatve, je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne - izjemne primere (v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja)¹ , ne more pa biti nadomestilo rednega sodnega varstva. Če deček med sodnim postopkom ne bi imel stikov z očetom, bi mu s tem nedvomno nastajala škoda, ki bi kaj hitro lahko postala zelo težko popravljiva. Višje sodišče tako načeloma nima pomislekov v ravnanje sodišča prve stopnje, ki je stike ponovno začasno uredilo. Sama izdaja začasne odredbe tudi ni predmet pritožbenega postopka, pritožnica se zavzema za strožjo začasno ureditev stikov - stike pod nadzorom CSD.

7Stiki morajo biti (tudi začasno) urejeni tako, da otroku ne škodijo. Vodilo v vseh postopkih iz razmerij med straši in otroki je namreč največja otrokova korist. Najprej je treba tožnici pojasniti, da stiki na CSD nikdar niso tako sproščeni (in otroku v korist) kot stiki v otrokovem običajnem okolju. To še bolj velja za majhnega, predšolskega otroka. Za izvrševanje stikov pod nadzorom CSD (in tej obliki imanentno drastično časovno omejitev) morajo obstajati resni razlogi. Taka oblika stikov se v sodni praksi uporablja v različnih primerih - npr. kadar sodišče ugotovi konkretno ogroženost otroka ali (verjetno izkazano, včasih že dokazano) psihično ali fizično nasilje (sum spolne zlorabe, pretepanje, alkoholizem in druge odvisnosti ...). Stiki pod nadzorom CSD so lahko koristni še v smislu pomoči staršem pri izvajanju stika, kadar ti ne zmorejo samostojnega stika (npr. v primeru duševnih bolezni, duševne motnje ali duševne manjrazvitosti roditelja ...). Stiki pod nadzorom CSD se lahko izvajajo tudi prehodno, kadar se vzpostavljajo prvič ali po prekinitvi, da otrok in roditelj neobstoječo/skrhano/pretrgano čustveno vez ponovno vzpostavita do te mere, da lahko kasneje stik samostojno izvajata² . Sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi ni našlo ničesar takšnega, kar bi terjalo stik pod nadzorom CSD.

8Pri tem si ni zatiskalo oči pred tem, da je deček ob srečanjih staršev pri predajah prisoten njunemu obračunavanju in neprimernemu ravnanju, kar je vsekakor bil utemeljen razlog za začasno ureditev načina izvrševanja stikov. A to ni razlog za izvedbo stika pod nadzorom CSD. Spregledalo tudi ni tožničinih izraženih sumov glede očetovega ravnanja - poškodovanja njenega avtomobila in vzkipljivosti v odnosu do nje oziroma z njene strani zatrjevanega psihičnega nasilja nad tožnico, ob katerem naj bi bil prisoten deček.

9Nič od tega pa ne kaže na to, da bi bil A. ogrožen ob stikih z očetom, kakor jih je sedaj uredilo sodišče prve stopnje. CSD stališča, da stiki z očetom dečku ne bi bili v korist, ki ga psihologinji pripisuje pritožnica, ni nikdar zavzel. Pritožnica nepravilno povzame stališče psihologinje CSD o znižani samokontroli toženca. Ta je na naroku 9. 12. 2016 pojasnila, da se oče s stresom ob ločitvi slabše spoprijema. Preplavljajo ga čustva, miselno je preokupiran z napakami pri materi. Psihologinja je dodala, da jo skrbi, da zato ne bo tako kompetenten starš, kot bi sicer bil in je. V nadaljevanju pa vztrajala, da deček mora imeti stik z očetom dvakrat tedensko in med vikendom. Tudi na naroku 10. 3. 2017 stališča ni spremenila. Zaradi tožničine "obširne izjave"³ pa je dodala, da je sum psihičnega nasilja nad njo treba raziskati, zato je poudarila, da ji je dotlej zelo blizu obveza toženčeve mame, da bo prisotna tudi ob predajah in tudi ob stikih.

10Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je toženec na vseh stikih doslej primerno poskrbel za A., tudi CSD opisuje kvalitetno izvedbo stika. Ugotovilo je tudi, da iz poročila vrtca, ki ga deček obiskuje, izhaja, da ne zaznavajo stiske pri njem, pa tudi ne znakov zanemarjenosti ali nasilja. Te ugotovitve, ki jim pritožnica prav z ničemer ne nasprotuje, pa so takšne, da ne kažejo na nujo stikov pod nadzorom CSD.

11Z začasnim načinom izvrševanja stikov je sodišče prve stopnje skušalo omiliti težave pri dečkovih prehodih od enega roditelja k drugemu tako, da se ta ne srečujeta, z željo razbremeniti A. nepotrebnih travm ob prenehanju družinske skupnosti, ki jim je že tako (v pretirani meri) izpostavljen. Okrepilo je vlogo babic. Ti sta jo bili pripravljeni sprejeti (kar je sodišče preverilo z njunim zaslišanjem), njuno sodelovanje pa se je po izpovedi same tožnice doslej izkazalo za pozitivno in ga je, kot je bilo zgoraj obrazloženo, priporočila tudi psihologinja CSD, ki družino nadvse skrbno spremlja.

12Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Nazadnje pritožbeno sodišče opozarja, da bo zdaj v A. največjo korist čim hitrejša končna odločitev o stikih, na obe pravdni stranki pa apelira, da sprejmeta dejstvo, da kljub razpadli zakonski zvezi ostajata starša predšolarja in bosta kljub razvezi morala kot starša sodelovati v otrokovo korist.

¹ Stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi Up-232/99 in drugih.
² Tak tip stikov pod nadzorom CSD je imel toženec po tem, ko so bili ti za nekaj časa s strani tožnice odtegnjeni; kako so potekali pa je skrbno opisano v poročilu CSD 28. 10. 2016.
³ Dobesedno tako se je izrazila psihologinja.