VSL Sodba IV Cp 340/2017

I. Pritožbi tožeče in tožene stranke se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje mladoletni deklici A. in B. B. dodelilo v varstvo in vzgojo materi C. C. (I), določilo stike med očetom in hčerkama (II) in preživnino, ki jo mora plačevati oče za A. 220,00 EUR, za B. pa 200,00 EUR, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (III in IV). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da se mladoletni dekleti dodelita v varstvo in vzgojo očetu in je njuna mati dolžna zanju plačevati preživnino (V) in na kocu odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka (VI).

2Tožeča stranka (mati) izpodbija odločitev II. in III. točke izreka sodbe iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V uvodu uveljavlja bistveno kršitev določb ZPP, ker sodišče ni odločilo o plačilu preživnine od trenutka, ko je bila tožba vložena. Obsežno izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kakšni so stroški za preživljanje mladoletnih deklet. Izpostavlja da sodišče ni ustrezno upoštevalo, da skupno premoženje med pravdnima strankama ni razdeljeno ter da vse ugodnosti skupnega premoženja (bivanje v skupnem stanovanju) uživa oče. Zmotna je odločitev o teku zamudnih obresti, pravzaprav je neobrazložena. Izpodbija tudi odločitev o stikih. Navaja, da je odločitev v celoti prilagojena delovnemu času očeta. Nesprejemljivo je, da sta deklici vsak drug teden z očetom v sredo in četrtek, nato pa še v petek, soboto ter nedeljo, s tožnico pa le dva dneva. Sodišče tožnici nalaga, da spremlja toženčev turnus, česar tožnica ne more. Ne strinja se z določitvijo stikov med počitnicami, saj je sodišče brez, da bi ugotavljalo kakršnokoli dejansko podlago samovoljno odločilo, da 2 tedna v juliju preživita dekleti pri materi, ter 2 v avgustu, kar ne ustreza tožničinemu delovnemu času.

3Tudi tožena stranka izpodbija sodbo, prvenstveno v zvezi z zaupanjem deklic v varstvo in vzgojo materi, ki ji očita, da ni korektna pri omogočanju stikov in ga izključuje iz vseh pomembnih odločitev o življenju otrok. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo predlog za postavitev novega izvedenca, ker izvedenec X. X. ni podal konkretnih razlogov, zakaj daje prednost materi glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, kljub temu, da je pritožnik priložil potrdilo pediatrinje. Sodišče ni upoštevalo, da je mati deklic pogosto odsotna zaradi službenih potovanj, včasih dela tudi v nedeljo in da sta zato dekleti pogosto pri svoji babici, ne pa pri materi. Glede višine meni, da preživnina ne more biti večja kot 180,00 EUR za vsako od deklet, ker deklici vseh dejavnosti, ki jih je navedla mati, ne obiskujeta in ni res, da ima A. večje stroške za prehrano, ker dietne prehrane ne potrebuje.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Pritožbeno sodišče zavrača očitke tožnice o obstoju bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče v pravdnem postopku sodi v mejah postavljenega tožbenega zahtevka (2. člen ZPP). Tožnica je vložila tožbo, v kateri je v 3. točki postavila tožbeni zahtevek na plačilo mesečne preživnine od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje. Zato očitana bistvena kršitev postopka ni zagrešena. Toženi je preživnino dolžan plačati do 18. dne v mesecu, logičen zaključek je, da je v primeru plačila 19. ali kasneje dolžan plačevati še zamudne obresti (374. člen OZ). Posebna obrazložitev, zakaj se v primeru zamude poleg glavnice plačajo tudi zamudne obrestmi, ni potrebna. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse pravno odločilne dokaze, zavrnitev ostalih pa je ustrezno obrazložilo. Pritožbeno sodišče sprejema dejansko stanje, kot ga je v razlogih izpodbijane sodbe ugotovilo sodišče prve stopnje in se nanj v izogib ponavljanju sklicuje. Oblikovana dokazna ocena je skrbna in življenjsko prepričljivo utemeljena.

O dodelitvi deklic v varstvo in vzgojo materi

6Srž pritožbe očeta je v izpodbijanju odločitve o zaupanju deklic v varstvo in vzgojo materi. Glede dodelitve otrok je sodišče prve stopnje izvedlo obširen dokazni postopek, navedene dokaze izčrpno analiziralo, odločilna dejstva pa ugotavljalo na podlagi mnenja centra za socialno delo in mnenja sodnega izvedenca, ki ga je tudi dvakrat zaslišalo. Rezultat izvedenega dokaznega postopka je pripeljal do celovite slike o pravno pomembnih okoliščinah, v katerih so zajeta opažanja in strokovne ugotovitve sodnega izvedenca. Mnenje izvedenca o dodelitvi deklet temelji na načelu kontinuitete varstva in vzgoje, v katero je bila že do sedaj vključena babica (po materini strani). Dekleti obiskujeta šolo, ki je v neposredni bližini prebivališča njune babice, kamor sta se z materjo po razpadu življenjske skupnosti s tožencem preselile. V okolje sta dobro vpeti in imata dobro razvito socialno mrežo med sorodniki in vrstniki. Zato ne preseneča, da je v pogovoru pri izvedencu ena od deklet izrazila mnenje, da si sprememb ne želita, naj ostane vse tako kot je. Tudi zato je izvedenec dal prednost tožnici pri dodelitvi otrok, ker bodo z upoštevanjem njunega mnenja njune koristi bolj zadovoljene.

7Toženec oporeka odločitvi o zaupanju deklic v varstvo in vzgojo materi in ji očita, da je zaradi dela veliko odsotna, da sta zaradi tega deklici veliko v varstvu pri svoji babici, da mu preprečuje stike. Dokazni postopek je pokazal, da je odnos obeh pravdnih strank po razpadu zunajzakonske skupnosti bolj ali manj ves čas izrazito konflikten zaradi neurejenih medsebojnih odnosov in nerešenega vprašanja o delitvi skupnega premoženja. Okoliščina, da je tožnica z deklicama odpotovala za daljši čas na dopust na ..., sama po sebi ne potrjuje domneve, da očetu preprečuje stike z deklicama. Tudi pritožbena navedba, da je tožnica v šoli malico odjavila in jo pripravlja sama doma, ne predstavlja okoliščine, ki bi lahko vplivala na spremembo odločitve o dodelitvi deklic. Tako se je odločila, ker je A. na nekatere vrste hrane alergična, malica pa ni bila pravilno deklarirana in je A. zato že imela težave. Toženec vztraja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni postavilo novega izvedenca. Tudi pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, da bi v zadevi angažiralo novega sodnega izvedenca psihologa. Mnenje je prepričljivo, izvedenec je na vsa zastavljena vprašanja odgovoril, nestrinjanje pritožnika z mnenjem pa samo po sebi razlog za postavitev novega izvedenca. Ob tako ugotovljenih okoliščinah se izkaže za pravilno materialnopravni sklep sodišča prve stopnje, da je v tem trenutku dodelitev deklet v varstvo in vzgojo materi v njuno korist.

O stikih deklic z očetom

8Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev tudi v delu, ki se nanaša na stike med očetom in otroci materialnopravno pravilna. Pretežni del stikov je sodišče uredilo tako, kot sta v se v sporazumu, ki sta ga pravdni stranki sklenili na naroku dne 28. 4. 2016 sporazumeli. Izrecno sta se dogovorili, da od leta 2017 dalje, dekleti preživljata prva dva tedna v juliju z očetom, prav tako tudi prvi in tretji teden v avgustu. Sodišče je sledilo predlogu očeta in želji A., kar vse je bilo podprto tudi z mnenjem sodnega izvedenca (obrazložitev v točki 22), da potekajo stiki med tednom poleg četrtka tudi vsako drugo sredo. V tako ugotovljenih okoliščinah se izkaže, da je pravilna tudi materialnopravna odločitev sodišča v delu, kjer je odločilo o stikih med dekletoma in njunim očetom. Seveda so odprte vse možnosti za drugačen dogovor med staršema, kar bi bilo v največjo korist obeh deklet.

O višini preživnine

9Glede na trditve očeta o previsokih izdatkih za mladoletni dekleti in nasprotne pavšalne trditve matere, da so dejanski stroški bistveno višji kot jih je ugotovilo sodišče, pritožbeno sodišče ponovno pojasnjuje, da se po ugotovitvi odločilnih dejstev, preživnina določi ob upoštevanju ustreznega razmerja med zmožnostmi preživninskega zavezanca in potrebami upravičenca. Res pa je, da morajo biti potrebe upravičenk v okviru zmožnosti staršev. Po drugi strani pa imata mladoletni dekleti pravico do stvari, potrebnih za njun zdrav življenjski razvoj. Zneska kot ga je določilo sodišče mati ne more izpodbijati s pavšalno navedbo, da je prenizek, niti oče z navedbo, da dekleti izvenšolske dejavnosti obiskujeta brez soglasja očeta in da vse niti niso izkazane. Pritožbeno sodišče verjame, da izogibanje določeni vrsti hrane vpliva na višino stroškov za prehrano, ki so zato nižji. Ocena potreb mladoletnih upravičenk ni zgolj matematični izračun natančno določenih vrednosti posameznih izdatkov, ki so v določenem obdobju večji ali manjši, ampak se določa glede na ocenjene možnosti obeh strank. Izpodbijani zaključek o potrebah vsake od mladoletnih deklet je obrazložen in zato pravilen.

10Pritožbeno sodišče šteje, da bo toženi pri ugotovljenih mesečnih prejemkih zmogel plačevati mesečno preživnino za vsako od deklet, pri določitvi nižje preživnine pa bi bila mati, na kateri je itak že pretežna skrb za varstvo in vzgojo in varstvo otrok povsem nesorazmerno obremenjena.

11Glede na to, da pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ni podan kakšen od razlogov, na katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je bilo potrebno pritožbo, ki se je zato izkazala za neutemeljeno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

12Obe stranki sta v pritožbenem postopku propadli, zato nosita svoje stroške postopka sami (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).