VSL Sklep I Cp 509/2017

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v IV. in V. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (I., II., III. in VI. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom razdelilo solastni nepremičnini parc. št. 1 in parc. št. 2, obe k.o. X, tako, da je po izvedeni parcelaciji in nastanku novih parcel predlagateljici dodelilo parc. št. 3, nasprotni udeleženki pa parc. št. 4. Predlagateljici je prvo sodišče naložilo, da plača nasprotni udeleženki razliko v vrednosti med obema nepremičninama v znesku 0,70 EUR v roku treh mesecev s pripadajočimi obrestmi. Prvo sodišče je še odločilo o skupnih stroških postopka, kot je to razvidno iz 5. točke izreka, predlog nasprotne udeleženke za povrnitev njenih stroškov postopka pa je zavrnilo.

2Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je sporna odločitev prvega sodišča glede razlike v vrednosti prejetih nepremičnin z ozirom na vrednost solastninskih deležev. Sporno je, da je prvo sodišče pri obračunu razlike med novonastalima parcelama upoštevalo vrednost kmetijskega dela po cenitvi izvedenca kmetijske stroke v višini 9.621,25 EUR. Prvo sodišče ni upoštevalo izhodišč izvedenca geodetske stroke A. A. za izvedbo parcelacije. Izvedenec je najprej združil solastni parceli in preračunal različni vrednosti obeh kmetijskih delov teh parcel v enotno vrednost združene parcele. Po tem izračunu je srednja vrednost kmetijskega dela parcel 5,036 EUR/m2. Na podlagi tega izračuna je izvedenec določil površino severne parcele v kmetijskem delu v obsegu 429 m2. Prvo sodišče je naložilo izvedencu geodetske stroke, da novonastalo parcelo na severnem delu odmeri tako, da bo njena vrednost znašala 2.161,14 EUR. Glede na sklep sodišča o izvedbi parcelacije in glede na preračun vrednosti zemljišč je napačna odločitev prvega sodišča glede razlike v vrednosti prejetih nepremičnin. Prvo sodišče je preračun izvedlo napačno, saj bi moralo upoštevati, da je bila vrednost kmetijskega dela solastnih zemljišč različna. Predlagateljica je prejela parcelo, ki je v celoti kmetijsko zemljišče s površino 1665 m2, kar glede na srednjo vrednost kmetijskih zemljišč pomeni, da je pridobila parcelo v vrednosti 8.384,94 EUR, nasprotna udeleženka pa je prejela parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska, njena vrednost pa skupno znaša 6.711,73 EUR. Razlika med vrednostima obeh parcel je zato 1.674,50 EUR, ne pa 0,70 EUR. Izračun sodišča v nobenem primeru ni točen, saj znaša razlika do vrednosti idealnega deleža v vsakem primeru najmanj 373,94 EUR. Prvo sodišče bi moralo pri vrednotenju razlike izhajati iz izhodišč, ki so bila podlaga za parcelacijo. Izračun prvega sodišča odpira vprašanje enakovrednosti novonastalih parcel. Prvo sodišče je naredilo napako že s sklepom z dne 9. 8. 2016, ko je izvedencu geodetske stroke naložilo, da opravi parcelacijo tako, da bo vrednost kmetijskega dela zemljišča znašala 2.161,14 EUR. Izvedencu bi prvo sodišče moralo naložiti, da izvede takšno parcelacijo, da nastaneta dve vrednostno enakovredni parceli.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V ponovljenem postopku je prvo sodišče z izvedencem gradbene stroke A. A. ugotovilo, da je glede na vse posebnosti obravnavanih nepremičnin vrednost njunega stavbnega dela 25,00 EUR/m2. Ta vrednost v pritožbenem postopku ni več sporna (nasprotna udeleženka jo sprejema, predlagateljica pa se zoper sklep ni pritožila). Prvo sodišče je naložilo sodnemu izvedencu geodetske stroke A. A., da izvede parcelacijo obeh nepremičnin tako, da bo severni del obsegal poleg celotnega stavbnega dela obeh parcel v skupni izmeri 182 m2, še del kmetijskega zemljišča obeh parcel tako, da bo vrednost kmetijskega dela severne parcele znašala 2.161,14 EUR. Zakaj je navedlo prav ta znesek prvo sodišče v sklepu z dne 9. 8. 2016 ni pojasnilo, nobena od udeleženk pa na tako opredeljeno nalogo izvedencu geodetske stroke ni reagirala oziroma ji ni ugovarjala.

6Izvedenec A. A. je v izvedenskem mnenju pojasnil, da je bilo treba dosedanji parceli št. 1 in št. 2 združiti in nato izvesti parcelacijo z rezervacijo številk novih parcel tako, da obsega novonastala parc. št. 4 (na severni strani) 611 m2, novonastala parc. št. 3 (na južni strani) pa 1.665 m2. Predlagateljica glede "rezultata" te parcelacije (lege in površine novonastalih parcel) ni podala ugovorov; vztrajala je le pri svojih pripombah glede vrednosti stavbnega dela 25,00 EUR/m2. Nasprotna udeleženka glede izvedenskega mnenja A. A. ni imela nobenih pripomb.

7Pritožbeno sodišče glede na takšno procesno ravnanje udeleženk ugotavlja, da nobena od njiju ni ugovarjala takšnemu načinu fizične delitve solastnih nepremičnin (oblika, obseg in površina novonastalih parcel), kot izhaja iz izvedenskega mnenja A. A. Prvo sodišče je zato glede načina fizične delitve solastnih nepremičnin utemeljeno sledilo izvedencu geodetske stroke. Kolikor nasprotna udeleženka v pritožbi graja stališče prve sodišča o načinu izvedbe fizične delitve (da je prvo sodišče naredilo napako že v sklepu z dne 9. 8. 2016, ko je izvedencu geodetske stroke naložilo, da naj bo vrednost kmetijskega dela severne parcele 2.161,14 EUR; da je predlagateljica prejela z večjo parcelo več zemljišča, kot bi ji šlo glede na celotno vrednost solastnih nepremičnin), so te pritožbene navedbe kot nedovoljena pritožbena novota prepozne in neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj bi jih morala nasprotna udeleženka uveljavljati v roku 15 dni, ki ga je imela na razpolago za podajo pripomb na izvedensko mnenje A. A. Pritožba zato ni utemeljena v delu, ki se nanaša na način fizične delitve solastnih nepremičnin, kot je to razvidno iz I., II. in III. točke izreka izpodbijanega sklepa, zato je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8Drugače je glede vprašanja izplačila razlike v vrednosti novonastalih nepremičnin (četrti odstavek 70. člena SPZ). Prvo sodišče je navedlo, koliko znaša vrednost teh novonastalih parcel (20. točka obrazložitve), vendar pa te ugotovitve ni obrazložilo. Sklep v tem delu nima razlogov in ga ni mogoče preizkusiti, gre pa za odločilna dejstva, kar je bistvena kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo (posledično tudi v odločitvi o skupnih stroških postopka) v IV. in V. točki izreka ter v tem obsegu zadevo vrnilo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9Nepomembna je okoliščina, da nobena od udeleženk v postopku pred prvim sodiščem v zvezi z izvedenskim mnenjem A. A. ni podala nobenih navedb v zvezi z ugotavljanjem razlike v vrednosti novonastalih nepremičnin. Ugotavljanje te razlike je po pridobitvi vseh izvedenskih mnenj oziroma cenitev stvar pravilnosti izračuna prvega sodišča. Ugotovljeno je bilo, da znaša skupna površina obeh nepremičnin 2276 m2 ter da meri stavbni del 182 m2, kmetijski del pa 2094 m2. Od stavbnega dela je bilo v parc. št. 1 zajetih 77 m2, v parc. št. 2 pa preostalih 105 m2 zemljišča. Parc. št. 1 je v kmetijskem delu predstavljala njivo s površino 695 m2, parc. št. 2 pa je v kmetijskem delu predstavljala travnik s površino 1399 m2. Vrednost stavbnega dela je 25,00 EUR/m2, vrednost njive je 5,392 EUR/m2, vrednost travnika pa je 4,237 EUR/m2. Skupna vrednost obeh nepremičnin je zato znašala 14.225,00 EUR, tako da je vsaki udeleženki vrednostno pripadalo 7.112,50 EUR.

10Nasprotna udeleženka že s tega vidika utemeljeno graja izračun razlike v vrednosti. Ker je prvo sodišče naložilo izvedencu A. A., da pri parcelaciji upošteva za severno parcelo vrednost kmetijskega dela le v znesku 2.161,14 EUR, bi vrednost severne parcele (parc. št. 284/86) skupno znašala le 6.711,14 EUR (stavbni del = 4.550,00 EUR), kar je za 401,36 EUR manj od polovice vrednosti obeh nepremičnin. Uporaba srednje vrednosti za kmetijski del (5,036 EUR/m2) pri izračunu razlike v vrednosti ne pride v poštev, ker ta metoda temelji le na približnih ocenah razmerij (stran 3 izvedenskega mnenja A. A.) in ne omogoča pravilnega izračuna.

11Da je izračun razlike v vrednosti prvega sodišča napačen, izhaja tudi iz navedb odgovora na pritožbo. Čeprav so trditve predlagateljice o razmerjih med njivo in travnikom v površini kmetijskega dela severne in južne novonastale parcele nepreverjene oziroma neizkazane, bi tudi po teh trditvah predlagateljice (o razmerju 80 % - 20 % na eni in obratnem razmerju 20 % - 80 % na drugi novonastali parceli) nasprotna udeleženka dobila v vrednosti severne parcele za približno 348,00 EUR manj od polovice skupne vrednosti nepremičnin. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo omenja pravilno metodo za izračun razlike v vrednosti, katero bi moralo uporabiti tudi prvo sodišče. Ugotoviti je treba, kolikšni površini kmetijskega dela parc. št. 1 (vrednost za njivo 5,392 EUR/m2) in kolikšni površini kmetijskega dela parc. št. 2 (vrednost za travnik 4,237 EUR/m2) se nahajata v vsaki od novonastalih parcel ter nato ob upoštevanju vrednosti stavbnega dela (v sklopu parc. št. 4) ugotoviti, koliko znašata vrednosti vsake novonastale parcele.

12Prvo sodišče je pravilno odločilo, da nasprotna udeleženka krije svoje stroške postopka, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tudi zoper VI. točko izreka izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 35. člena ZNP), saj delna razveljavitev sklepa v ničemer ne vpliva na odločitev o stroških nasprotne udeleženke, ki ne predstavljajo skupnih stroškov postopka. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).