Kolektivna pogodba Banke Slovenije

Ta kolektivna pogodba (v nadaljnjem besedilu: pogodba) ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in Banko Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka) in niso urejena s Kolektivno pogodbo dejavnosti centralnega bančništva. Pogodba ureja tudi pravice in obveznosti strank te pogodbe, vključno z načinom mirnega reševanja sporov.

Izrazi, uporabljeni v tej pogodbi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženske in moške.

O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev po tej pogodbi odloča guverner oziroma od njega pisno pooblaščena oseba. Pristojnosti, ki jih ima po tej pogodbi guverner, lahko v skladu z Zakonom o Banki Slovenije prenese na namestnika guvernerja, viceguvernerja ali druge delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, o čemer mora pisno obvestiti sindikat.

Posebni pogoji za opravljanje dela v delovnem razmerju z banko so določeni v aktu o sistemizaciji delovnih mest. O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja odloča guverner na podlagi utemeljenega predloga direktorja oddelka ali vodje organizacijske enote.

Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, določene v aktu o sistemizaciji delovnih mest banke in objavljene v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in to pogodbo.

Objava delovnega mesta mora vsebovati: – delovno mesto oziroma vrsto dela (profil), – pogoje za opravljanje dela, določene v sistemizaciji delovnih mest in druge posebne pogoje, – poskusno delo, – čas, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi, – rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od petih delovnih dni ter – morebitne zahteve v zvezi s preizkusom znanja in sposobnosti, predložitvijo potrdila o nekaznovanosti oziroma potrdila, da ni vložena pravnomočna obtožnica, ali v zvezi z varnostnim preverjanjem.

Preizkus znanj oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela na delovnem mestu oziroma za vrsto dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi, se opravi v primerih, ko je preizkus določen v aktu o sistemizaciji delovnih mest ali v drugih primerih, če je preizkus znanja oziroma sposobnosti izrecno predviden v objavi delovnega mesta ter je enak za vse testirane kandidate. Znanja in druge sposobnosti se lahko preizkusijo zlasti na naslednje načine: – z razgovorom, – s psihološkim testiranjem, – s preizkusom znanja s področja, za katerega se kandidat prijavlja, – z zdravniškim pregledom, ki ga izvede izvajalec medicine dela, – z zagovorom pisne naloge, s katerim kandidat dokazuje strokovno znanje za dela na delovnem mestu, na katerega se je prijavil, ali – s preizkusom znanja tujega jezika.

Izbiro med kandidati opravi izbirna komisija. Izbranemu kandidatu se pošlje sklep o izbiri, pisno ali po elektronski poti na elektronski naslov kandidata, s katerim je kandidat seznanil banko.

Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. Banka mora izbranemu kandidatu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri delovne dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Pred pričetkom dela se je izbrani kandidat dolžan seznaniti s to pogodbo in notranjimi akti banke. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati: – podatke o delavcu in banki z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža, – datum nastopa dela, – naziv delovnega mesta ali vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opraviti po pogodbi o zaposlitvi, – kraj opravljanja dela, – čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, – določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom, – določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa, – trajanje poskusnega dela in osebo, ki ocenjuje uspešnost delavca v času poskusnega dela, – določilo o znesku osnovne plače delavca, delu plače za delovno uspešnost in dodatkih, ki mu pripadajo za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o drugih sestavinah plače in morebitnih drugih plačilih in – navedbo notranjih aktov banke, ki zavezujejo banko, določajo pogoje dela, pravice in obveznosti delavca, oziroma urejajo tiste sestavine pogodbe o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja, pri katerih se banka lahko sklicuje na notranje akte (dnevni ali tedenski redni delovni čas in razporeditev delovnega časa, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače, letni dopust oziroma način določanja letnega dopusta, dolžino odpovednih rokov).

Banka lahko ne glede na določbe pogodbe o zaposlitvi v skladu z zakonom delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela, ki lahko traja največ tri mesece v koledarskem letu. V tem primeru je delavec upravičen do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše.

Postopek ugotavljanja delavčeve nesposobnosti začne pooblaščena oseba na pisen in obrazložen predlog neposrednega vodje ali direktorja oddelka, v katerem je delavec zaposlen. Delodajalec mora podati odpoved iz razloga nesposobnosti najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Pooblaščena oseba delodajalca mora delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v katerem se delavec izreče o ugotovitvah oziroma navedbah neposrednega vodje ali direktorja oddelka. Delavec mora imeti za zagovor najmanj tri delovne dni časa, pri čemer ima delavec pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek. O razgovoru se vodi zapisnik. V postopku je potrebno ugotoviti vse okoliščine v zvezi z očitanimi kršitvami in, ali je bil delavcu omogočen enak obseg in dane enake možnosti usposabljanja za delo oziroma za strokovno izpopolnjevanje kot drugim delavcem, ki opravljajo enako ali podobno delo.

Delavcu, ki je zaposlen v banki več kot eno leto, se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti izplača odpravnina po določilih zakona, ki ureja delovna razmerja.

Banka lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v zakonsko določenih primerih.

Banka lahko delavcu oziroma delavcem odpove pogodbo o zaposlitvi, če preneha potreba po opravljanju določenega dela zaradi utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pri določitvi večjega števila presežnih delavcev se upoštevajo naslednji kriteriji: 1. strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo ter potrebna dodatna znanja in zmožnosti; prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec z višjo strokovno izobrazbo oziroma z višjo strokovno usposobljenostjo in z več dodatnimi znanji in zmožnostmi potrebnimi za delo, 2. delovne izkušnje v banki; prednost pri ohranitvi zaposlitve ima ob enakih predhodnih pogojih delavec z daljšimi delovnimi izkušnjami v banki, 3. delovna uspešnost; prednost pri ohranitvi zaposlitve ob enakem predhodnem kriteriju ima delavec, ki je po oceni delovne uspešnosti pri delu bolj uspešen, 4. delovna doba; ob enakem predhodnem kriteriju ima prednost pri ohranitvi zaposlitve delavec z daljšo delovno dobo, 5. zdravstveno stanje delavca; prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec s slabšim zdravstvenim stanjem, zlasti, če je to stanje posledica poškodbe pri delu, 6. socialno stanje delavca in njegove družine; prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem število nepreskrbljenih otrok.

Program razreševanja presežnih delavcev sprejme guverner.

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, ima po podani pisni odpovedi naslednji odpovedni rok: – delavec v času poskusnega dela 7 dni; – delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva I., II. ali III. stopnja strokovne izobrazbe 30 dni; – delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe 45 dni; – delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva VI., VII. ali VIII. (VIII/1., VIII/2.) stopnja strokovne izobrazbe 60 dni. Za vse zaposlene z do enim letom zaposlitve pri delodajalcu, se ne glede na stopnjo strokovne izobrazbe, določi 15 dnevni odpovedni rok. Delavec se v primerih iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena lahko z banko pisno sporazume tudi o krajšem odpovednem roku, po predhodnem soglasju direktorja oddelka, vendar odpovedni rok ne sme biti krajši od 30 dni. V času odpovednega roka ima delavec pravico do plačane odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve v trajanju dveh ur na teden oziroma do odsotnosti najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na trgu dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani banke iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok: – do enega leta zaposlitve v banki 15 dni, – od enega do dveh let zaposlitve v banki 30 dni. Nad dve leti zaposlitve v banki odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve v banki za dva dni, največ pa do 60 dni. Nad 25 let zaposlitve v banki je odpovedni rok 80 dni.

Poskusno delo se kot pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi določi za vsa delovna mesta v banki.

Poskusno delo, glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe za delovno mesto, traja: – za dela od I. do III. stopnje 1 mesec – za dela IV. stopnje 2 meseca – za dela V. stopnje 3 mesece – za dela VI. stopnje 4 mesece – za dela od VII. do VIII. (VIII/1., VIII/2.) stopnje 6 mesecev Poskusno delo se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni ali druge odsotnosti, ki traja več kot 15 delovnih dni, za toliko časa, kolikor je trajala začasna odsotnost z dela.

Med poskusnim delom spremlja delo delavca njegov neposredni vodja. Neposredni vodja ugotavlja pri delavcu zlasti odnos do dela, kvaliteto dela, pravočasnost pri opravljanju nalog in rezultate dela. Zapisnik o ugotovitvah z vsemi podatki, ki so potrebni za odločitev, ali je bil delavec med poskusnim delom uspešen in ali je dosegel ustrezne rezultate dela, posreduje neposredni vodja za dela od I. do V. stopnje najkasneje petnajst dni, za dela od VI. do VIII. (VIII/1., VIII/2.) stopnje pa najkasneje trideset dni pred iztekom poskusnega dela direktorju oddelka in direktorju oddelka Organizacija in kadri. Delavec mora biti seznanjen z ugotovitvami neposrednega vodje. Če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz: – plače, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, – drugih vrst plačil po tej pogodbi. Podatki o izplačanem plačilu za delo posameznega delavca so zaupni.

Plača se izplačuje za plačilno obdobje enega meseca. Plačo za pretekli mesec se izplača najkasneje sedmi delovni dan po preteku plačilnega obdobja. Banka je dolžna delavcu do konca plačilnega dne izdati obračun, iz katerega so razvidni vsi zakonsko določeni podatki o plači, povračilih in prispevkih.

Osnovna plača za delovno mesto je zmnožek tarifnega količnika delovnega mesta, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, in izhodiščne plače. Tarifni količnik delovnega mesta pomeni razmerje posameznega delovnega mesta do vrednosti najbolj enostavnega delovnega mesta v banki, ki je ovrednoteno s tarifnim količnikom 1.00 (tarifni razred I).

Izhodiščna plača znaša 1.079,93 EUR. Pogodbene stranke gibanje izhodiščne plače uskladijo s sporazumom, ki se praviloma sklene za dve leti. Pogodbene stranke najkasneje 6 mesecev pred iztekom veljavnosti sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena pristopijo k novim pogajanjem za uskladitev izhodiščne plače. Če dogovor ni pravočasno dosežen, se še naprej uporablja predhodni sporazum.

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov, znotraj njih pa se stopnjujejo s tarifnimi količniki. Izhodiščni tarifni količniki posameznih tarifnih razredov so:

Delovna uspešnost delavca se ocenjuje mesečno, polletno in letno. Kriterije in postopek ocenjevanja delovne uspešnosti se določi z notranjim aktom, s poudarkom na kvaliteti dela, količini dela, odnosa do dela in samostojnosti pri delu. Delavec lahko prejme delovno uspešnost največ v višini 20 % od osnovne plače oziroma se lahko delovna uspešnost izkaže kot negativen učinek v višini 10 % od osnovne plače. Negativno delovno uspešnost morajo ocenjevalci pisno obrazložiti. Banka določi obseg sredstev namenjenih za izplačilo mesečne delovne uspešnosti najmanj v višini 10 % bruto sredstev za osnovne plače v banki in porabi v skladu s kriteriji za ocenjevanje. Banka določi obseg sredstev namenjenih za izplačilo polletne delovne uspešnosti v višini najmanj 2 % bruto sredstev za osnovne plače v banki in porabi v skladu s kriteriji za ocenjevanje.

Delavec ima pravico do plačila naslednjih dodatkov: – dodatka za težje pogoje dela, – dodatka za dežurstvo, – dodatka za pripravljenost na domu, – dodatka za deficitarnost, – dodatka za nadomeščanje. Dodatki iz prejšnjega odstavka, ki so določeni v absolutnih zneskih, se usklajujejo z gibanjem izhodiščne plače na podlagi sporazuma iz 24. člena te pogodbe.

Osnova za obračun dodatkov, razen za obračun dodatka za nadomeščanje, je delavčeva osnovna plača za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka. Osnovna plača se kot osnova za obračun dodatkov upošteva le, če je delavec ves delovni čas delal v težjih ali posebnih pogojih, zaradi katerih mu ta dodatek pripada, v vseh drugih primerih je osnova za obračun dodatkov delavčeva urna postavka. Višina dodatkov se lahko določi v notranjem aktu banke tudi v nominalnem znesku. Posamezni dodatki se med seboj ne izključujejo, izključujeta pa se dodatek za delo prek polnega delovnega časa z dodatkom za čas opravljanja dežurstva.

Delavec ima pravico do dodatka za težje pogoje dela za: – stalno delo v prostorih brez naravne osvetlitve ter začasno delo v takih prostorih, če delavec v obračunskem obdobju nadomešča delavca, ki je stalno razporejen na tako delo, najmanj 5 delovnih dni ter več kot 4 ure dnevno 10 %, – naloge zunanje kontrole 30 %, – blagajniški riziko 10 EUR bruto na dan, če je bil delavec prisoten na delu vsaj 4 ure, – trezorsko soključarstvo ter hramba šifre trezorja 10 EUR bruto na dan, če je bil delavec na delu prisoten vsaj 4 ure. Dodatki iz prejšnjega odstavka, ki so določeni v absolutnih zneskih, se usklajujejo z gibanjem izhodiščne plače na podlagi sporazuma iz 24. člena te pogodbe. Dodatek za trezorsko soključarstvo ter hrambo šifre trezorja pripada vsem delavcem, ki jim direktor oddelka Gotovinsko poslovanje dodeli pravico do vstopa (ne glede na profil delovnega mesta, obliko stalno/v rezervi, lokacijo) in sicer za dneve, ko je delavec na delu vsaj 4 ure. Pravica do dodatka ni vezana na dejanski vstop v trezor. Kot osnova za obračun dodatkov se uporabi 28. člen te pogodbe.

Delavec ima pravico do dodatka za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa dela, in sicer za: – izmensko delo 10 %, – delo v deljenem delovnem času 20 %, – vse vrste dežurstev 10 % ter v primerih, ko dežurstvo traja najmanj 30 minut, fiksni dodatek v višini 20 EUR bruto na dan oziroma – 5 EUR bruto na dan, če se delavcu dežurstvo prične ali konča v roku ene ure pred začetkom (med 6:00 in 7:00) ali po končanju okvirnega delovnega časa (med 18:00 in 19:00), – intervencija v in izven okvirnega delovnega časa 50 EUR bruto na intervencijo. Kot osnova za obračun dodatkov se uporabi 28. člen te pogodbe. Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo plače v višini 10 % od osnovne urne postavke delavca za polni delovni čas. Če je pripravljenost na domu odrejena v soboto od 0:00 ure in do nedelje do 23:59 ure oziroma na drug dela prost dan, pripada delavcu nadomestilo plače v višini 13 % od osnovne urne postavke delavca za polni delovni čas. Pripravljenost pisno odredi guverner oziroma od njega pooblaščena oseba na predlog direktorja oddelka.

Delavec ima pravico do dodatka za deficitarnost, če razpolaga s specifičnimi znanji, veščinami ali kompetencami, ki jih banka izjemoma in začasno določi kot deficitarna oziroma posebej pomembna za delovni proces zaradi razmer na trgu delovne sile ali drugih organizacijskih razlogov. O predlogu za ugotovitev ali prenehanje deficitarnosti delovnega mesta odloči na predlog direktorja oddelka in mnenja oddelka Organizacija in kadri guverner oziroma od njega pooblaščena oseba, ki odloči tudi o višini dodatka. Dodatek za deficitarnost lahko znaša do 20 % osnove iz 28. člena te pogodbe. Enkrat letno, najkasneje do konca maja, se obvešča sindikat o dodatku za deficitarnost po profilih in številu dodatkov.

Delavci, ki nadomeščajo odsotnega delavca, so lahko upravičeni do dodatka za nadomeščanje. Dodatek za nadomeščanje lahko prejmejo največ trije zaposleni, ki prevzamejo večji del dela delavca, ki je začasno (nepretrgoma najmanj 3 mesece) odsoten za polni delovni čas, pri čemer dodatek posameznega delavca ne sme preseči 20 % plače odsotnega delavca. Dodatek je časovno omejen na čas odsotnosti delavca. O predlogu za dodelitev dodatka za nadomeščanje na predlog področnega vodje in na osnovi mnenja oddelka Organizacija in kadri odloči guverner oziroma od njega pooblaščena oseba.

Kot delo na domu se šteje opravljanje dela na lokaciji, ki jo določi delavec na svojem domu ali na drugi lokaciji izven poslovnih prostorov banke in se izvaja kot redno ali občasno opravljanje delovnih nalog na daljavo. Delo na domu se lahko določi za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca. Banka z notranjimi akti določi obseg in način izvajanja dela na domu. Za čas opravljanja dela na domu delavcu pripada nadomestilo v višini zneska opredeljenega z davčnimi predpisi.

Guverner lahko dodeli denarni znesek ali drugo obliko materialne nagrade delavcu, ki pri svojem delu doseže izjemne rezultate dela.

Ob koncu koledarskega leta pripada delavcu dodatno plačilo praviloma v višini ene povprečne mesečne delavčeve plače, prejete v koledarskem letu, sorazmerno času, za katerega je bila izplačana plača ali nadomestilo v breme banke. O višini plačila vsako leto odloči guverner. Plačilo ob koncu koledarskega leta se izplača najkasneje do sredine januarja naslednjega leta.

Delavcu pripada za službeno potovanje v domovini in v tujini povračilo stroškov prehrane, prevoznih in drugih stroškov po predloženih računih, ali v pavšalnem znesku, če je tako predvideno s potnim nalogom, v skladu s Kadrovskim pravilnikom, če ni v kolektivni pogodbi urejeno drugače.

Banka je dolžna delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust praviloma v višini povprečne plače v BS. Regres se izplača najkasneje do 30. junija tekočega leta. O višini izplačila odloči guverner. V primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 in 40 let skupne delovne dobe. Jubilejna nagrada znaša: povprečne mesečne bruto plače na delavca v banki, izplačane v preteklih treh mesecih oziroma povprečne mesečne bruto plače delavca, izplačane v preteklih treh mesecih, če je to zanj ugodneje. Jubilejno nagrado se delavcu izplača pri plači za mesec, v katerem je dopolnil delovno dobo iz prejšnjega odstavka.

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini ene povprečne plače v banki izplačane v preteklih treh mesecih v naslednjih primerih: – ob smrti delavca, – ob smrti v njegovi ožji družini (zakonec oziroma izvenzakonski partner, njuni otroci oziroma posvojenci in starši ter posvojitelji), – ob elementarni nesreči ali požaru, ki prizadene delavca in njegovo ožjo družino, – v primeru invalidnosti ali najmanj 60 % telesne okvare, – v primeru daljše bolezni, ki je posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v neprekinjenem trajanju najmanj treh mesecev oziroma najmanj dvanajst mesecev v primeru drugih bolezni, za zaposlene v obeh primerih, katerih plača ne dosega povprečne plače v banki, – v primeru izjemnih socialnih težav, ki prizadenejo delavca in njegovo ožjo družino. Do solidarnostne pomoči po peti alineji prejšnjega odstavka je delavec upravičen samo enkrat letno. Kot izjemne socialne težave delavca se štejejo primeri, ko povprečni bruto dohodek na ožjega družinskega člana delavca v zadnjih treh mesecih ne dosega minimalne plače v RS in je podana katera od naslednjih okoliščin: – nekrivdna izguba dela partnerja ob pogoju, da nima pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in je hkrati aktivni iskalec zaposlitve, v družini pa so šoloobvezni otroci; – dolžnost plačevanja stroškov institucionalnega varstva za ožjega družinskega člana (npr. dom starejših občanov), zlasti v primeru, da mora ožji družinski član nepredvideno v tako institucionalno varstvo; – v primeru bolezni ožjega družinskega člana, ki je povezana z izrednimi izdatki za posebno nego, rehabilitacijo, invalidske pripomočke in podobno; – breme reševanja bivanjske problematike delavca in otrok v povezavi z nasiljem v družini, razvezo, ipd. – drugi izredni primeri.

Banka delavcu plača dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu s pogodbo, sklenjeno med banko in reprezentativnim sindikatom v banki.

Banka delavcu plača nezgodno zavarovanje po ustrezni zavarovalni polici o kolektivnem nezgodnem zavarovanju. V primeru, ko delavec opravlja delo, pri katerem je tveganje za nezgodo večje, banka delavca dodatno zavaruje.

Delavec ima pravico do nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, v višini 90 % plače v preteklih treh mesecih za polni delovni čas.

Delovni čas je razporejen na pet delovnih dni v tednu, praviloma od ponedeljka do petka. Izjemoma lahko banka odredi, da delavec dela tudi v soboto ali na drug dela prosti dan (nedeljo, praznik), če to zahteva nenadoma povečan obseg dela, izpolnjevanje neodložljivih nalog ali narava dela. Dnevna delovna obveznost je lahko določena v premičnem ali nepremičnem delovnem času. V primerih, ko to zahteva narava ali organizacija dela, zaradi potreb uporabnikov, povečanega obsega dela ali drugih razlogov, ki zahtevajo neenakomerno razporeditev ali začasno prerazporeditev delovnega časa, ter pod pogoji, ki jih ureja zakon, lahko banka delovni čas neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi. Zaradi potreb delovnega procesa oziroma narave dela lahko banka uvede izmensko delo, ki se izmenoma opravlja v dveh (dnevni in nočni) izmenah ali delo v deljenem delovnem času. Za delo v deljenem delovnem času se šteje delo, ki ga delavec opravlja s prekinitvijo med dvema deloma dnevnega delovnega časa, ki traja več kakor 1 uro. Odmor med delovnim časom se ne všteva v čas prekinitve dela. Z notranjim aktom banke se podrobneje določi razporejanje delovnega časa, način evidentiranja in obračunavanja prisotnosti delavcev na delu oziroma odsotnosti z dela.

Pri odreditvi nadurnega dela se pod pogoji, določenimi z zakonom, določi čas opravljanja nadurnega dela, vsebina dela, ki ga mora delavec opraviti, ter razlogi za izjemnost in nujnost situacije. Nadurno delo se delavcu odredi vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni mogoče, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisni sklep pa se mora izdati naknadno, najpozneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

Za pripravljenost na domu se šteje delavčeva prisotnost doma ali na drugem dogovorjenem kraju, ko je pripravljen na poziv takoj nastopiti delo. Delavec mora biti v času, ko mu je odrejena pripravljenost na domu, dosegljiv in razpoložljiv tako, da v najkrajšem možnem času prispe na svoje delovno mesto oziroma na drugo predhodno odrejeno lokacijo. Pripravljenost na domu je delovna obveznost, čas pripravljenosti na domu pa se ne šteje v delovni čas.

Polni delovni čas v banki je 40 ur na teden.

Dolžina letnega dopusta je odvisna od: – delovne dobe delavca, – delovnih pogojev, – posebnih socialnih in zdravstvenih razmer in – starosti delavca.

Pri odmeri letnega dopusta delavcu se upoštevajo pogoji, ki veljajo v času odmere letnega dopusta. Dolžino letnega dopusta ugotovi oddelek Organizacija in kadri, ki o njej pisno ali po elektronski pošti obvesti delavce najkasneje do 31. 3. tekočega leta. O razporedu izrabe najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, so oddelki dolžni pisno obvestiti oddelek Organizacija in kadri najkasneje do 15. 4. tekočega leta.

Letni dopust se delavcu določi v odvisnosti od delovne dobe delavca na naslednji način: Delovno dobo se ugotavlja z odločbami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ob upoštevanju delovne dobe v Republiki Sloveniji in v tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo. V delovno dobo se všteva tudi delovna doba, ki jo je delavec pridobil z delom v ECB ali v drugi centralni banki, ki deluje v okviru Evrosistema. Upošteva se delovna doba do 31. 12. tekočega koledarskega leta. V delovno dobo po prejšnjem odstavku se ne všteva dokupljena zavarovalna doba, zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem in posebna (pokojninska) doba. V odvisnosti od delovnih pogojev, zdravstvenih in socialnih razmer delavca in njegove družine ter starosti, se delavcu odmeri letni dopust v trajanju: – delavcu, ki stalno opravlja delo v prostorih brez kakršnekoli naravne osvetlitve – 3 dni, – invalidu II. kategorije in delavcu z najmanj 60 % telesne okvare – 5 dni, – invalidu III. kategorije – 3 dni, – delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – 5 dni (za vsakega otroka), – za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti – 1 dan – do leta, v katerem otrok dopolni to starost; v letu, v katerem je otrok rojen, se dan dopusta ne odmeri, – starejšemu delavcu, ki v tekočem letu dopolni starost po zakonu, ki ureja delovna razmerja in delavcu, ki je to pravico pridobil že po prejšnjih predpisih – 5 dni.

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerjem med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, in sicer za: – za lastno poroko – 3 dni, – za poroko otroka – 1 dan, – oče ob rojstvu otroka – 3 dni, – ob smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca, otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, starša, posvojitelja – 3 dni, – ob smrti brata, sestre, starih staršev, staršev zakonca – 1 dan, – za selitev delavca – 2 dneva, – v primeru hujše nesreče, ki zadane delavca – 3 dni.

Delavcu se lahko odobri odsotnost z dela brez nadomestila plače v naslednjih primerih: – če se ponovi primer iz 51. člena, – za izobraževanje, ki je v lastnem interesu delavca, – za nego ožjega družinskega člana, – v drugih primerih, ko je odsotnost z dela delavcu potrebna zaradi urejanja osebnih zadev. Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače lahko odobri guverner oziroma od njega pisno pooblaščena oseba, vendar le pod pogojem, da taka odsotnost ne ovira poslovanja banke in, če so delavčevi interesi usklajeni s potrebami delovnega procesa. Med odsotnostjo po tem členu vse pravice in obveznosti delavca mirujejo.

Delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, je potrebno uvesti v delo v banki. Če je za uvajanje organiziran poseben seminar, se ga delavec mora udeležiti. Delavcu se zaradi poglobitve znanja in delovnih povezav lahko zagotovi usposabljanje tudi v drugih organizacijskih delih banke oziroma v drugih organizacijah.

Za uvajanje delavca v delo je odgovoren delavčev neposredni vodja. Neposredni vodja je dolžan seznaniti novega delavca zlasti: – z glavnimi značilnostmi dela v organizacijski enoti, – z vsebino dela na delovnem mestu ali z vsebino vrste dela, – s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi pri delu, – z organizacijo dela v organizacijski enoti, – s predpisi in strokovno literaturo, – s sodelavci in njihovim delovnim področjem, – z delovnimi pogoji in nevarnostmi pri delu, – z ustreznimi ukrepi in sredstvi za varstvo pri delu.

Delavec se je dolžan izobraževati za pridobitev strokovne izobrazbe, strokovno usposabljati in izpopolnjevati (v nadaljevanju izobraževati), če ga banka napoti na izobraževanje. Delavec ima pravico, da v dogovoru z banko sam kandidira za udeležbo na izobraževanjih.

Medsebojne pravice in obveznosti med banko in delavcem, ki se izobražuje, se praviloma uredijo s pogodbo o izobraževanju, zlasti v primeru izobraževanj, ki so povezana z visokimi stroški za banko.

Delavec, ki se izobražuje, ima pravico do: – plačila kotizacije ali šolnine, – plačila prevoznih stroškov, – povrnitve stroškov prenočišča, – plačila dnevnice, – plačane odsotnosti z dela, – kritja drugih stroškov v zvezi z izobraževanjem (npr. strokovne literature, stroškov opravljanja izpita).

Delavec, ki se izobražuje, ima naslednje obveznosti: – da se vključi v izobraževalni program, – da v času izobraževanja ne spreminja programa brez soglasja banke, – da banki predloži dokazila o izobraževanju (poročilo, potrdilo o izpitih), – da predloži dokazila v primeru uveljavljanja pravice do povrnitve stroškov (prevoz, šolnina ipd.), – da ob uveljavljanju pravice do odsotnosti z dela zaradi opravljanja izpitov pri izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe to predhodno sporoči neposrednemu vodji oziroma odsotnost uskladi s potrebami delovnega procesa, – da v primeru prekinitve izobraževanja, neuspešnega izobraževanja ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi redne ali izredne odpovedi, kadar je odpovedni razlog na strani delavca, povrne banki stroške izobraževanja v skladu s pogodbo o izobraževanju, – da po končanem izobraževanju ostane v delovnem razmerju z banko v skladu s pogodbo o izobraževanju.

Delavec ima v primeru izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe, ki ga sofinancira banka, pravico do plačane odsotnosti z dela v trajanju: – 2 delovna dneva za enkratno pripravo in opravljanje izpita iz posameznega predmeta na srednji in prvi bolonjski stopnji, – 3 delovne dni za pripravo in opravljanje zaključnega izpita oziroma mature na srednji šoli in prvi bolonjski stopnji, – 5 delovnih dni na leto za študij na drugi bolonjski stopnji in 10 delovnih dni na leto za študij na tretji bolonjski stopnji oziroma za opravljanje pravniškega državnega izpita.

Delavec je po končanem izobraževanju dolžan ostati na delu v banki: – v primeru izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe: najmanj toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje po statutu izobraževalnega zavoda, – v primeru strokovnega usposabljanja ali izpopolnjevanja, katerega stroški presegajo 300 EUR; najmanj eno leto od konca strokovnega usposabljanja ali izpopolnjevanja.

V primeru, da delavcu preneha pogodba o zaposlitvi na njegovo željo (razen v primeru prenehanja zaradi upokojitve), oziroma po njegovi krivdi pred iztekom rokov iz prejšnjega člena, mora delavec vrniti stroške izobraževanja: – v primeru izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe: vse stroške izobraževanja sorazmerno času, ko bi delavec še moral ostati na delu, – v primeru strokovnega usposabljanja ali izpopolnjevanja: vse neposredne stroške usposabljanja ali izpopolnjevanja (kotizacija, nastanitev, potni stroški, dnevnice …), ki jih je krila banka, sorazmerno času, ko bi delavec še moral ostati na delu.

Delavec in banka, glede na okoliščine posameznega primera, s pogodbo dogovorita način uresničevanja pravic in obveznosti iz 58. do 61. člena te pogodbe.

Delavec mora poleg obveznosti, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, izpolnjevati obveznosti iz te pogodbe in obveznosti, ki izhajajo iz notranjih aktov banke ter obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Za kršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je delavec disciplinsko odgovoren.

Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja guverner oziroma od njega pooblaščena oseba na podlagi pisnega in obrazloženega predloga neposrednega vodje oziroma direktorja oddelka, v katerem dela delavec, ki krši delovne obveznosti. Pooblastilo mora biti pisno in je dano za vsak primer posebej.

Višino škode, ki jo delavec na delu ali v zvezi z delom povzroči banki, ugotavlja tričlanska komisija, ki jo imenuje guverner za vsak primer posebej. Komisija posreduje svoje ugotovitve guvernerju, ki odloči o odgovornosti delavca za škodo, o plačilu in pogojih za plačilo odškodnine.

Če bi ugotavljanje škode povzročilo nesorazmerne stroške za banko, je delavec dolžan za nastalo škodo plačati pavšalno odškodnino, in sicer v višini 20 % do 30 % osnove. Osnova za določitev višine odškodnine je plača delavca v mesecu, v katerem je povzročil škodo.

Pisno zahtevo za izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo kršitve katere od pravic iz delovnega razmerja lahko delavec vloži najkasneje v 30 dneh pri direktorju oddelka oziroma drugi pooblaščeni osebi. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Pogodbene stranke se lahko dogovorijo, da bodo individualne delovne spore reševale z arbitražo ali mediacijo, kolektivne spore pa z mediacijo. Če arbitraža ali mediacija nista uspešno zaključeni najkasneje v roku 90 dni od sklenitve dogovora o mediaciji, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni od neuspešno zaključene mediacije uveljavlja sodno varstvo pred delovnim sodiščem.

Delavcu, ki sodeluje pri organiziranju in vodenju stavke, ali se udeleži stavke, organizirane v skladu z zakonom in sindikalnimi stavkovnimi pravili, banka ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, niti ne more zoper delavca zaradi stavke začeti postopka za ugotavljanje disciplinske oziroma odškodninske odgovornosti.

Organizator stavke ne sme organizirati stavke, ne da bi bilo v času stavke zagotovljeno minimalno izvajanje naslednjih operativnih funkcij banke: – priprava strokovnih gradiv za Svet banke in Svet ECB, – opravljanje plačilnega prometa, – upravljanje z deviznimi rezervami države, – distribucija gotovine, – nadzor nad poslovanjem bank, – izpolnjevanje obveznosti, ki izvirajo iz članstva v mednarodnih finančnih organizacijah in v evropskem sistemu centralnih bank, – varovanje banke. Omejitev pravice do stavke zaradi nemotenega delovnega procesa se določi v odredbi delavca.

Za čas stavke delavcu pripada nadomestilo plače v višini 70 % osnovne bruto plače za največ pet delovnih dni pod naslednjimi pogoji: – če stavka zaradi kršitve te pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov, – če je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih. V primeru stavke delavca v nasprotju z določbo prejšnjega člena delavcu ne pripada nadomestilo plače.

Pogoje za delovanje sindikata v banki se določi s posebno pogodbo, ki jo skleneta reprezentativni sindikat v banki in banka.

Predsednik sindikata ima pravico do vpogleda v naslednje podatke: – splošne podatke o izplačilih plač v banki (izhodiščna plača, bruto masa, povprečna plača), – podatke o politiki zaposlovanja, fluktuaciji ter o rezultatih kadrovskih analiz o delu, – podatke o izkoriščenosti delovnega časa.

V primeru, ko delavec začasno preneha opravljati delo v banki zaradi opravljanja dela pri drugem delodajalcu v Republiki Sloveniji ali v tujini po posebnem dogovoru o sodelovanju med banko in drugim delodajalcem oziroma med banko in delavcem, se uporabijo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o suspenzu pogodbe o zaposlitvi. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Banka in delavec lahko za čas suspenza pogodbe o zaposlitvi medsebojne pravice in obveznosti uredita s posebno pogodbo, v kateri se dogovorita zlasti o: – trajanju dela pri drugem delodajalcu, – minimalnem letnem dopustu in izrabi letnega dopusta, – praznikih in dela prostih dnevih, – višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje, – pravici do plačil in povračil stroškov, do katerih je delavec upravičen v banki za čas dela v tujini, – dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini, – pogojih vrnitve na delo v banko.

Delovno prakso v banki lahko opravljajo: – štipendisti banke v skladu s pogodbo o štipendiranju, – drugi praktikanti. Delovna praksa poteka pod vodstvom mentorja delovne prakse, ki ga določi direktor oddelka, v katerem se opravlja delovna praksa. Dijaki in študentje na delovni praksi imajo pravico do nagrade v skladu z uspešnostjo opravljanja delovne prakse. Uspeh dijaka oziroma študenta na delovni praksi je lahko ocenjen kot manj uspešen, uspešen, oziroma zelo uspešen. Oceno poda mentor delovne prakse kadrovski službi pred iztekom delovne prakse.

Stranki pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb. Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te pogodbe.

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki najkasneje tri mesece pred iztekom koledarskega leta za naslednje leto. Nasprotna stranka se je do predloga dolžna opredeliti v 30 dneh.

Stranke kolektivne pogodbe imenujejo vsaka po dva člana v komisijo za razlago te pogodbe. Predsednika komisije, kot sedmega člana, pa stranke imenujejo sporazumno iz vrst priznanih strokovnjakov iz področja delovnega prava. Komisija odloča v sedemčlanskem senatu, ki mu vedno predseduje predsednik komisije. Če tudi na ta način ni možno doseči soglasja, izda Svet Banke Slovenije akt na podlagi pooblastil iz Zakona o Banki Slovenije. Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila najkasneje v 30 dneh od prejema zahtevka za razlago. Komisija pri sprejemu razlage ali priporočila izhaja iz namena pogajalskih strani pri sprejemu določbe, ki je predmet razlage ali priporočila. Vse razlage kolektivne pogodbe morajo podpisati vsi člani komisije za razlago kolektivne pogodbe. Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delavca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe. Razlage se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka, od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece. Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti. Po odstopu od pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove pogodbe.

Novi kriteriji za določitev trajanja letnega dopusta se začnejo uporabljati pri odmeri letnega dopusta za naslednje koledarsko leto po uveljavitvi te kolektivne pogodbe.

Postopki uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, začeti pred dnem uveljavitve te pogodbe, se dokončajo v skladu z določbami kolektivne pogodbe banke, ki je veljala do uveljavitve te pogodbe.

Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Kolektivna pogodba se lahko pisno odpove z odpovednim rokom treh mesecev. V primeru odpovedi se do sklenitve nove, uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe.

Ta kolektivna pogodba prične veljati z dnem veljavnosti Kolektivne pogodbe centralnega bančništva. Prvi odstavek 24. člena se uporablja od 1. 8. 2025. Z uveljavitvijo te pogodbe preneha veljati Kolektivna pogodba Banke Slovenije, ki je stopila v veljavo z dnem 1. 1. 2017 s pripadajočimi aneksi. Ta pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih od katerih vsaka stranka prejme po enega.