14. člen ZNUZJV
(izplačilo denarne socialne pomoči)
(1)Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, ne glede na 38. člen ZSVarPre, upravičencu denarna socialna pomoč pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Kadar okoliščine to zahtevajo, se izplača takoj v naravi.
(2)Denarna socialna pomoč se praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih, ko je ogrožena socialno ekonomska varnost posameznika oziroma družine, pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi. V naravi se izplačuje kot: – neposredno plačilo položnic oziroma računov dobavitelju blaga oziroma storitve, – izdaja naročilnic za nakup blaga oziroma plačilo storitev – in podobno.
(3)Denarna socialna pomoč v naravi se ne sme porabiti za nakup dobrin ter za storitve, ki niso nujne za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (npr. alkohol in tobačni izdelki).
(4)Utemeljeni primeri izplačila v naravi iz drugega odstavka tega člena so zlasti kadar: – obstaja velika verjetnost, da se denarna socialna pomoč ne bo porabila za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (stroški bivanja in prehrane ter drugi življenjski stroški), – se osnovnih storitev izvajalcev javnih gospodarskih služb (odpadkov, vode, kanalščine, itd.) ne plačuje v rokih, določenih na plačilnih nalogih, – se storitev vzgojno-izobraževalnih zavodov ne plačuje v rokih, določenih na plačilnih nalogih, – posameznik ali družina krši sklenjen dogovor o aktivnem reševanju njegove socialne problematike iz 35. člena ZSVarPre, – je ogrožena korist otroka, kar izhaja iz izdelane ocene ogroženosti, – posameznik ali družina nima računa, odprtega pri organizaciji za plačilni promet, – je posameznik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje.
(5)Upravičencu se denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi: – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, zagotoviti, da ta otrok izpolni osnovnošolsko obveznost, iz neopravičljivih razlogov 35 ur ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole ali ni vpisan v osnovno šolo ali – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, zagotoviti vključitev otroka v vrtec, šolo ali zavod, tega ne zagotovi ali – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja vrtce, na podlagi mnenja centra za socialno delo zagotoviti vključitev otroka v vrtec, tega ne zagotovi.
(6)Inšpekcija, pristojna za šolstvo, ob uvedbi prekrškovnega postopka zoper upravičenca iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka o tem nemudoma obvesti center za socialno delo, ki odloči o izplačilu denarne socialne pomoči v naravi.
(7)Izplačilo denarne socialne pomoči v naravi iz prejšnjega odstavka mora obsegati najmanj 90 % celotne prejete denarne socialne pomoči.
(8)Pristojni center za socialno delo po seznanitvi z odločbo iz petega odstavka tega člena vlagatelja obvesti o izplačevanju denarne socialne pomoči tri mesece v naravi.
(9)Če se v primeru iz petega odstavka tega člena odločba pozneje pravnomočno razveljavi ali na drug način odpravi, inšpekcija, pristojna za šolstvo, o tem obvesti center za socialno delo, ki na tej podlagi izplačevanje denarne socialne pomoči v naravi ustavi, če se izplačilo v naravi še izvaja.
- UPRS Sodba in sklep I U 149/2026-11Upravno sodišče RS · 2026
Denarna socialna pomoč in otroški dodatek predstavljata temeljni socialni pravici, katerih namen je zagotavljanje minimalnih pogojev za dostojno življenje posameznika in njegove družine. Njuno bistvo ni zgolj v nominalni višini priznanega prejemka, temveč tudi v tem, da upravičencu omogoča samostojno razpolaganje s sredstvi na način, ki najbolj ustreza dejanskim potrebam družinskega življenja. Sprememba iz denarne oblike v izplačevanje v naravi pomeni vsebinsko omejitev te pravice, saj bistveno posega v možnost samoodločanja o porabi sredstev, namenjenih preživetju. Takšen poseg je lahko dopusten le pod pogoji, določenimi z zakonom, na podlagi zakonitega postopka in z izdajo obrazložene meritorne odločbe. To, kar tožnik uveljavlja kot sodno varstvo njegovih pravic v tem postopku na podlagi 4. člena ZUS-1, je mogoče opredeliti kot "pravico", ki ima "civilni" značaj v smislu člena 6(1) EKČP. Gre namreč za spor, ki je resen in pristen in rezultat tega postopka je odločilen za pravico, glede katere tožnik uveljavlja določen zahtevek, ki tudi ni očitno neutemeljen glede na domače pravo, in pri tem ni treba, da gre za neko materialno pravico iz EKČP. Zaradi pomanjkljive ob
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 2. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba in sklep I U 149/2026-11Upravno sodišče RS · 6. 2. 2026
Denarna socialna pomoč in otroški dodatek predstavljata temeljni socialni pravici, katerih namen je zagotavljanje minimalnih pogojev za dostojno življenje posameznika in njegove družine. Njuno bistvo ni zgolj v nominalni višini priznanega prejemka, temveč tudi v tem, da upravičencu omogoča samostojno razpolaganje s sredstvi na način, ki najbolj ustreza dejanskim potrebam družinskega življenja. Sprememba iz denarne oblike v izplačevanje v naravi pomeni vsebinsko omejitev te pravice, saj bistveno posega v možnost samoodločanja o porabi sredstev, namenjenih preživetju. Takšen poseg je lahko dopusten le pod pogoji, določenimi z zakonom, na podlagi zakonitega postopka in z izdajo obrazložene meritorne odločbe. To, kar tožnik uveljavlja kot sodno varstvo njegovih pravic v tem postopku na podlagi 4. člena ZUS-1, je mogoče opredeliti kot "pravico", ki ima "civilni" značaj v smislu člena 6(1) EKČP. Gre namreč za spor, ki je resen in pristen in rezultat tega postopka je odločilen za pravico, glede katere tožnik uveljavlja določen zahtevek, ki tudi ni očitno neutemeljen glede na domače pravo, in pri tem ni treba, da gre za neko materialno pravico iz EKČP. Zaradi pomanjkljive ob