Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV)

(1)S tem zakonom se določajo in urejajo nujni ukrepi za vzpostavljanje in zagotavljanje javne varnosti.

(2)S tem zakonom se za namen iz prejšnjega odstavka spreminjajo in dopolnjujejo: 1. Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21, 44/22 – ZVO-2 in 17/25; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1), 2. Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US in 19/15), 3. Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US in 53/24).

(3)S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov: 1. Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 100/24 in 40/25 – ZINR; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), 2. Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: KZ-1), 3. Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk, 84/23 – ZDOsk-1, 28/25 – odl. US in 36/25; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre), 4. Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS–G, 14/18, 81/19, 158/21, 153/22 in 36/25; v nadaljnjem besedilu: ZSDP-1). II. DEL

V Zakonu o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21, 44/22 – ZVO-2 in 17/25) se v 20.a členu v četrtem odstavku na koncu 5. točke pika nadomesti z vejico in za njo doda nova 6. točka, ki se glasi: »6. stroškov preventivnih ukrepov za zagotavljanje večje varnosti življenja in premoženja prebivalcev v romskih naseljih kakor so določeni v zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu, ki ureja varstvo pred požarom, in stroškov nadzornih sistemov in ostalih oblik varovanja v romskih naseljih, uporabljenih v skladu z zakonom.«.

V Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US in 19/15) se v 8. členu za prvo alinejo dodajo nove druga, tretja in četrta alineja, ki se glasijo: »− zaradi prekrškov po drugem in četrtem odstavku 105., 106. ter 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo, 161/21 – popr., 22/25 in 86/25 – odl. US), prekrškov po 56. členu Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 – uradno prečiščeno besedilo in 153/22) ter prekrškov po 25. členu Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E), če je prosilec v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel brezplačno pravno pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan kot kriv, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti; − zaradi prekrškov po četrtem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06, 139/20 in 113/24) ter prekrškov tatvine in poškodovanja tuje stvari po zakonu, ki ureja nujne ukrepe za zagotavljanje javne varnosti, če je prosilec v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel brezplačno pravno pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan kot kriv, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti; − za pravno svetovanje in zastopanje v zadevah, v katerih je bil prosilcu že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti;«. Dosedanje druga do peta alineja postanejo peta do osma alineja.

V 52. členu se v drugem odstavku za četrto alinejo dodata novi peta in šesta alineja, ki se glasita: »– vrsto zadeve, za katero je dodeljena brezplačna pravna pomoč; – vrsto izida zadeve, v kateri je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena prosilcu oziroma upravičencu;«. Dosedanje peta do osma alineja postanejo sedma do deseta alineja.

V Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US in 53/24) se v 25. členu v osmem odstavku za besedilom »drugi odstavek 205. člena« doda besedilo »in peti odstavek 207. člena«.

V 207. členu se v drugem odstavku beseda »dveh« nadomesti z besedo »treh«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Po vložitvi obtožnice lahko pripor traja največ dve leti. Če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi in se obtoženec izpusti, razen če vrhovno sodišče odloči drugače. Če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora osem ali več let, sme senat vrhovnega sodišča podaljšati pripor največ za eno leto. Vrhovno sodišče določi najdaljše možno trajanje pripora, pri čemer upošteva naravo in težo kaznivega dejanja ter način izvršitve. Sklep o podaljšanju pripora izda vrhovno sodišče na predlog državnega tožilca, ki mora predlog vložiti najmanj en mesec pred iztekom pripora. S predlogom morata biti brez odlašanja seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko v osmih dneh od prejema obvestila izjavita o navedbah v predlogu. Obdolženec in zagovornik se lahko s predlogom seznanita in se izjavita o navedbah na posebnem naroku.«.

V 420. členu se v četrtem odstavku za besedilom »drugi odstavek 205. člena« doda besedilo »in peti odstavek 207. člena«. III. DEL

(1)Do ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, ne glede na 3. točko 159. člena ZDavP-2 iz davčne izvršbe za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, niso izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči, do katerih je upravičen posameznik, ki ima zapadle neplačane denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, za katere so bili v obdobju dveh let pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo.

(2)Davčni organ, ki je na podlagi prejšnjega odstavka izdal sklep o izvršbi na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, o sprejetem sklepu obvesti krajevno pristojen center za socialno delo, ki presodi, ali je potrebno ravnati v skladu s 14. členom tega zakona oziroma v skladu s prvim in drugim odstavkom 99. člena ZSDP-1.

Do ureditve v KZ-1 se ne glede na četrti odstavek 122. člena KZ-1 pregon storilca za kaznivo dejanje po prvem odstavku 122. člena KZ-1 začne po uradni dolžnosti.

Do ureditve v KZ-1 se ne glede na drugi odstavek 127. člena KZ-1 pregon storilca za kaznivo dejanje po prvem odstavku 127. člena KZ-1 začne po uradni dolžnosti.

Do ureditve v KZ-1 se ne glede na prvi in drugi odstavek 296. člena KZ-1 storilec za kaznivo dejanje po prvem odstavku 296. člena KZ-1 kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let, storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 296. člena KZ-1 pa z zaporom od enega do petih let.

Do ureditve v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, ter ne glede na drugi odstavek 204. člena KZ-1 tatvina stvari majhne vrednosti pomeni prekršek in se kršitelj, ki si je protipravno prilastil tujo premično stvar majhne vrednosti, kaznuje: – z globo 150 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša do vključno 100 eurov, – z globo 300 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 100 do vključno 200 eurov, – z globo 450 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 200 do vključno 300 eurov, – z globo 600 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 300 do vključno 400 eurov, – z globo 750 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 400 do vključno 500 eurov, – z globo od 750 do 1500 eurov, če je bil storilec že pravnomočno kaznovan za enak prekršek iz tega člena v obdobju zadnjega leta.

Do ureditve v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, ter ne glede na prvi odstavek 220. člena KZ-1 poškodovanje ali uničenje tuje stvari ali da se tuja stvar napravi neuporabna, če je povzročena škoda majhna, pomeni prekršek in se kršitelj, ki je poškodoval ali uničil ali napravil neuporabno tako stvar, kaznuje: – z globo 150 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda znaša do vključno 100 eurov, – z globo 300 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda znaša več kot 100 do vključno 200 eurov, – z globo 450 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda znaša več kot 200 do vključno 300 eurov, – z globo 600 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda znaša več kot 300 do vključno 400 eurov, – z globo 750 eurov, če ugotovljena premoženjska škoda znaša več kot 400 do vključno 500 eurov, – z globo od 750 do 1500 eurov, če je bil storilec že pravnomočno kaznovan za enak prekršek iz tega člena v obdobju zadnjega leta.

(1)Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, ne glede na 38. člen ZSVarPre, upravičencu denarna socialna pomoč pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Kadar okoliščine to zahtevajo, se izplača takoj v naravi.

(2)Denarna socialna pomoč se praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih, ko je ogrožena socialno ekonomska varnost posameznika oziroma družine, pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi. V naravi se izplačuje kot: – neposredno plačilo položnic oziroma računov dobavitelju blaga oziroma storitve, – izdaja naročilnic za nakup blaga oziroma plačilo storitev – in podobno.

(3)Denarna socialna pomoč v naravi se ne sme porabiti za nakup dobrin ter za storitve, ki niso nujne za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (npr. alkohol in tobačni izdelki).

(4)Utemeljeni primeri izplačila v naravi iz drugega odstavka tega člena so zlasti kadar: – obstaja velika verjetnost, da se denarna socialna pomoč ne bo porabila za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (stroški bivanja in prehrane ter drugi življenjski stroški), – se osnovnih storitev izvajalcev javnih gospodarskih služb (odpadkov, vode, kanalščine, itd.) ne plačuje v rokih, določenih na plačilnih nalogih, – se storitev vzgojno-izobraževalnih zavodov ne plačuje v rokih, določenih na plačilnih nalogih, – posameznik ali družina krši sklenjen dogovor o aktivnem reševanju njegove socialne problematike iz 35. člena ZSVarPre, – je ogrožena korist otroka, kar izhaja iz izdelane ocene ogroženosti, – posameznik ali družina nima računa, odprtega pri organizaciji za plačilni promet, – je posameznik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje.

(5)Upravičencu se denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi: – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, zagotoviti, da ta otrok izpolni osnovnošolsko obveznost, iz neopravičljivih razlogov 35 ur ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole ali ni vpisan v osnovno šolo ali – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, zagotoviti vključitev otroka v vrtec, šolo ali zavod, tega ne zagotovi ali – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja vrtce, na podlagi mnenja centra za socialno delo zagotoviti vključitev otroka v vrtec, tega ne zagotovi.

(6)Inšpekcija, pristojna za šolstvo, ob uvedbi prekrškovnega postopka zoper upravičenca iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka o tem nemudoma obvesti center za socialno delo, ki odloči o izplačilu denarne socialne pomoči v naravi.

(7)Izplačilo denarne socialne pomoči v naravi iz prejšnjega odstavka mora obsegati najmanj 90 % celotne prejete denarne socialne pomoči.

(8)Pristojni center za socialno delo po seznanitvi z odločbo iz petega odstavka tega člena vlagatelja obvesti o izplačevanju denarne socialne pomoči tri mesece v naravi.

(9)Če se v primeru iz petega odstavka tega člena odločba pozneje pravnomočno razveljavi ali na drug način odpravi, inšpekcija, pristojna za šolstvo, o tem obvesti center za socialno delo, ki na tej podlagi izplačevanje denarne socialne pomoči v naravi ustavi, če se izplačilo v naravi še izvaja.

(1)Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja družinske prejemke, se ne glede na tretji odstavek 99. člena ZSDP-1 enemu od staršev ali drugi osebi, ki prejema prejemke v skladu z zakonom, ki ureja družinske prejemke, otroški dodatek tri mesece izplačuje v materialni obliki, v skladu z zakonom, ki ureja družinske prejemke, – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, zagotoviti, da ta otrok izpolni osnovnošolsko obveznost, iz neopravičljivih razlogov 35 ur ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole ali ni vpisan v osnovno šolo ali – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, zagotoviti vključitev otroka v vrtec, šolo ali zavod, tega ne zagotovi ali – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja vrtce, na podlagi mnenja centra za socialno delo zagotoviti vključitev otroka v vrtec, tega ne zagotovi.

(2)Inšpekcija, pristojna za šolstvo, ob uvedbi prekrškovnega postopka zoper upravičenca iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka o tem nemudoma obvesti center za socialno delo, ki odloči o izplačilu otroškega dodatka v materialni obliki. IV. DEL

(1)Do ureditve v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, smejo policisti poleg primerov iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, in zakona, ki ureja kazenski postopek, brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opraviti pregled, tudi, če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi, takoj zaseže strelno orožje, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja orožje.

(2)Vstop in pregled, da se odkrije strelno orožje iz prejšnjega odstavka, sta omejena le na tisto stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo, za katero policisti na podlagi prvih zbranih dejstev in okoliščin ugotovijo, da obstaja verjetnost, da je bilo v to stanovanje, prostore ali prevozno sredstvo, skrito strelno orožje, ki je bilo neposredno pred tem uporabljeno pri ogrožanju ljudi.

(3)Vstop in pregled iz tega člena je policijsko pooblastilo in ne sme obsegati preiskave stanovanja ali osebne preiskave. Pri pregledu policisti pregledajo prostore in pohištvo ter predmete v njih ali dele prevoznega sredstva, kjer se običajno hrani strelno orožje iz prvega odstavka tega člena ali obstaja verjetnost, da se na podlagi prej zbranih dejstev in okoliščin tam hrani.

(4)Pred vstopom v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo v skladu s prvim odstavkom tega člena policisti imetnika stanovanja, drugega prostora ali prevoznega sredstva ali osebo, ki se nahaja v notranjosti, seznanijo z razlogi za vstop in pregled, razen če to ni mogoče, ker je treba ukrepati takoj in nepričakovano.

(5)Pred vstopom policisti osebi iz prejšnjega odstavka ukažejo, naj jim omogoči vstop, in jo opozorijo, da bodo v primeru neupoštevanja ukaza vstopili s silo. Če oseba ukaza ne upošteva, policisti vstopijo s silo. Policisti lahko vstopijo s silo tudi, če v prostoru ni nikogar ali če se pričakuje oborožen odpor. Zaklenjeni prostori in pohištvo ter predmeti v njih ali deli prevoznega sredstva se odprejo s silo samo, če imetnik ni navzoč ali če jih oseba iz prejšnjega odstavka noče prostovoljno odpreti. Pri vstopu in odpiranju se je treba ogibati nepotrebnih poškodb.

(6)Policisti za vstop s silo in pri pregledu praviloma uporabijo tehnična sredstva, ki so tipizirana za uporabo v policiji. Druga tehnična sredstva in telesno silo smejo uporabiti, če tipiziranih sredstev ni moč uporabiti. Pri pregledu smejo uporabljati tudi službenega psa.

(7)V primeru odkritja strelnega orožja iz prvega odstavka tega člena se s pregledom po tem členu zaključi in postopek nadaljuje v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali zakonom, ki ureja prekrške. Enako velja tudi za zaseg drugih predmetov, ki jih je po zakonu treba zaseči.

(8)Policisti o vstopu v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo osebi iz četrtega odstavka tega člena izdajo potrdilo. V potrdilu navedejo razloge za vstop in morebitne poškodbe, ki so nastale pri vstopu ali pregledu.

(9)Policisti morajo v 12 urah po zaključku pregleda iz drugega odstavka tega člena izdelati poročilo in ga poslati generalnemu direktorju policije ter notranji organizacijski enoti, pristojni za usmerjanje in nadzor policije pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.

(10)Če v stanovanju ali drugih prostorih ni nikogar, policisti poskrbijo za varovanje prostora, v katerega so vstopili. V ta namen ga smejo tudi zapečatiti. Enako velja tudi za prevozno sredstvo.

(1)Policisti smejo poleg primerov iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, uporabiti tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje tudi, če je na varnostno tveganem območju ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo, zato da se zagotovi javni red, prepreči, odkrije ali dokaže kaznivo dejanje ali prekršek ali odkrije storilce.

(2)Varnostno tvegano območje po tem zakonu je geografsko določeno območje, ki ga na podlagi predhodne varnostne ocene, pripravljene pri pristojni policijski upravi, določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, če gre za območje dveh ali več policijskih uprav. Območje se opredeli na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete, statistični podatki o kaznivih dejanjih in prekrških, podatki o varnostnih intervencijah ter druge strokovne ocene tveganj, pripravljene na podlagi operativnih in drugih informacij. Tako opredeljeno območje izkazuje, da se na njem pojavlja ali je na njem podana verjetnost pojavljanja množičnega izvrševanja kaznivih dejanj ali prekrškov ali ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi ali premoženja.

(3)Tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje po tem členu se lahko uporabljajo neposredno iz vozila, plovila, zrakoplova (tudi brezpilotnega), zgradb ali drugih objektov.

(4)Posnetki, ki se pridobijo na podlagi ukrepa iz tega člena in ki ne bodo uporabljeni za dokazovanje prekrškov ali kaznivih dejanj ter identificiranje storilcev, se brišejo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 30 dneh od njihovega nastanka.

(5)Ukrep uporabe tehničnih sredstev iz prvega odstavka tega člena s pisno odredbo odredi direktor policijske uprave, ki z uporabo ukrepa seznani generalnega direktorja policije. Če se ukrep uporablja na območju dveh ali več policijskih uprav, ga pisno odredi generalni direktor policije. V pisni odredbi mora biti opredeljeno varnostno tvegano območje iz drugega odstavka tega člena, obrazloženi razlogi, ki na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, določenih v drugem odstavku tega člena, utemeljujejo določitev območja za varnostno tvegano območje in obdobje, v katerem se bodo tehnična sredstva uporabljala.

(6)Policija odredbo iz prejšnjega odstavka v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko odredbo potrdi ali v primerih, ko iz okoliščin primera izhaja, da niso podani pogoji za izdajo odredbe, razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu nemudoma oziroma v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur.

(7)Izvajanje ukrepa lahko traja največ tri mesece, njegovo trajanje se lahko z odredbo preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča podaljša še za tri mesece, na pisni predlog organa, ki je odredil ukrep iz prvega odstavka tega člena. Pisni predlog za podaljšanje ukrepa mora vsebovati razloge, obrazložene na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, določenih v drugem odstavku tega člena. Predlog za podaljšanje mora biti preiskovalnemu sodniku posredovan najpozneje 96 ur pred potekom obdobja, za katerega je bil odrejen. O predlogu preiskovalni sodnik odloči nemudoma oziroma v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur.

(8)Policija mora območja nadzora s tehničnimi sredstvi za fotografiranje in video ter avdio snemanje označiti in o tem obvestiti javnost na teh območjih.

(1)Do ureditve v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, smejo policisti z namenom preprečevanja, odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj, hujših kršitev javnega reda ter hujših kršitev s področja javnega prometa, s katerimi se lahko ogrozi življenje, zdravje, osebna varnost ljudi ali premoženje in odkrivanja storilcev teh dejanj, opraviti varnostno akcijo na varnostno tveganih območjih iz 17. člena tega zakona.

(2)Varnostna akcija iz prejšnjega odstavka pomeni okrepljeno, načrtovano, usklajeno in ciljno usmerjeno izvajanje policijskih nalog, na območju, kjer poteka varnostna akcija.

(3)Varnostna akcija iz prvega odstavka tega člena lahko poteka v posameznih zgradbah, na delih ulice ali ceste, na eni ali več ulicah ali cestah, v naselju, na delih območja ali območju policijske postaje ali policijske uprave ali po vsej državi.

(4)Varnostno akcijo iz prvega odstavka tega člena s pisno odredbo odredi direktor policijske uprave. Če poteka na območju dveh ali več policijskih uprav, jo s pisno odredbo odredi generalni direktor policije.

(5)Direktor policijske uprave z izvedbo varnostne akcije iz prvega odstavka tega člena seznani generalnega direktorja policije.

(6)Varnostna akcija iz prvega odstavka tega člena se odredi za časovno omejeno obdobje, ki ne sme presegati treh ur. Oseba, ki je varnostno akcijo odredila, mora ves čas njenega trajanja spremljati varnostne razmere in varnostno akcijo nemudoma preklicati, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. Če gre za širše območje ali kompleksnejše varnostne razmere, se lahko trajanje varnostne akcije določi do največ šest ur. Meje območja, čas trajanja varnostne akcije in uporaba tehničnih sredstev se določijo v odredbi.

(7)Širše območje po tem členu pomeni območje, ki zajema dve ali več medsebojno povezanih prostorskih enot, na katerih obstaja posamezna grožnja iz prvega odstavka tega člena.

(8)Kompleksnejše varnostne razmere po tem členu pomenijo stanje, v katerem obstaja več hkratnih ali povezanih groženj iz prvega odstavka tega člena ali takšne okoliščine, ki zahtevajo usklajeno delovanje več policijskih enot.

(9)Varnostna akcija iz prvega odstavka tega člena se izvaja z okrepljenim izvajanjem policijskih pooblastil, na varnostno tveganih območjih iz 17. člena tega zakona. Če se v okviru varnostne akcije pokaže potreba po vstopu v tuje stanovanje in druge prostore, se tak vstop opravi v skladu z določbami tega zakona, zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, ali zakona, ki ureja kazenski postopek. Vsa pooblastila policije se v okviru varnostne akcije iz prvega odstavka tega člena uporabljajo skladno z določbami tega zakona in zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.

(10)Policisti smejo pridržati osebo, ki ovira ali preprečuje izvedbo varnostne akcije.

(11)Pridržanje iz prejšnjega odstavka sme trajati le nujno potreben čas in največ za obdobje trajanja izvedbe varnostne akcije. Glede drugih vprašanj v zvezi s pridržanjem, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.

(1)Pri nadzoru cestnega prometa na varnostno tveganih območjih, kot jih določa ta zakon, kjer je prišlo ali prihaja do ogrožanja življenja ljudi ali premoženja z uporabo orožja ali nevarnih predmetov, smejo policisti uporabiti tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic vozil ter za samodejno obdelavo in primerjavo tako zabeleženih podatkov z evidencami iz petega odstavka tega člena.

(2)Ukrep avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic vozil iz prejšnjega odstavka s pisno odredbo odredi direktor policijske uprave, ki z uporabo ukrepa seznani generalnega direktorja policije. Če se ukrep uporablja na območju več policijskih uprav, ga pisno odredi generalni direktor policije. V pisni odredbi mora biti opredeljeno varnostno tvegano območje iz prejšnjega odstavka in obrazloženi razlogi, ki utemeljujejo uporabo ukrepa iz prejšnjega odstavka.

(3)Policija odredbo iz prvega odstavka tega člena v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko odredbo potrdi ali v primerih, ko iz okoliščin primera izhaja, da niso podani pogoji za izdajo odredbe, razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu nemudoma oziroma v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur.

(4)Ukrep iz prvega odstavka tega člena obsega zbiranje podatkov, dostop do osebnih podatkov v evidencah, ki so povezane z odčitano registrsko tablico vozila, ter analizo, obdelavo in primerjavo podatkov med evidencami z namenom ugotovitve, ali je na podlagi tako izvedene primerjave potrebno nadaljnje ukrepanje policije v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali zakonom, ki ureja prekrške.

(5)Za izvajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena se podatki o registrskih tablicah samodejno obdelujejo in primerjajo z naslednjimi evidencami, ki vsebujejo osebne podatke, povezane z avtomatizirano prepoznano registrsko tablico: – evidenco kaznivih dejanj, – evidenco prekrškov, – evidenco iskanih oseb, – evidenco groženj delavcem policije, – evidenco operativnih informacij, evidenco iskanih in najdenih predmetov, – evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja, – evidenco oseb, ki imajo prepoved udeležbe na športnih prireditvah, – evidenco odrejenih ukrepov sodišč, – evidenco pogrešanih oseb iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, – evidenco registriranih vozil.

(6)Zaslon tehničnega sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic vozil lahko prikazuje: – identifikacijski podatek slikovnega posnetka vozila z datumom, uro in lokacijo; – slikovni posnetek vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske tablice vozila in samega vozila; – registrsko tablico vozila in državo registracije vozila; – tehnični podatek o delovanju sistema; – v primeru ujemanja optično prepoznane registrske tablice vozila z zabeleženim podatkom iz evidenc iz prejšnjega odstavka, navedbo evidence iz prejšnjega odstavka in podatek o lastniku vozila.

(7)Zbrane podatke, pridobljene z uporabo ukrepa iz prvega odstavka tega člena, ki se ne ujemajo z optično prepoznano registrsko tablico vozila z zabeleženimi podatki iz evidenc iz petega odstavka tega člena, se mora izbrisati takoj, pri čemer mora biti iz dnevnika obdelave osebnih podatkov razvidno, da je pri obdelavah osebnih podatkov preko sistema za optično prepoznavo registrskih tablic prišlo do samodejne obdelave osebnih podatkov posameznikov v evidencah policije in evidencah, do katerih policija lahko dostopa.

(8)Če je s primerjavo prišlo do ujemanja optično prepoznane registrske tablice vozila z zabeleženim podatkom iz evidenc iz petega odstavka tega člena, morajo biti podatki pridobljeni z uporabo ukrepa iz prvega odstavka tega člena izbrisani takoj, najpozneje pa v 48 urah.

(9)Navedena tehnična sredstva je prepovedano uporabljati na način, ki bi omogočal obrazno prepoznavo. Ukrep se lahko izvaja le z vozili policije.

(10)V zvezi z izvajanjem tega člena policija vodi in vzdržuje evidenco optične prepoznave registrskih tablic.

(11)Evidenca optične prepoznave registrskih tablic lahko vsebuje naslednje podatke: datum, ura in lokacija nastanka podatka, fotografija vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske tablice vozila in samega vozila, registrska tablica vozila in država registracije vozila, tehnični podatek o delovanju sistema, v primeru zadetka navedba evidence, iz katere izhaja zadetek, podatek o lastniku vozila.

(12)Posameznik ima pravico do seznanitve s svojimi osebnimi podatki iz evidence optične prepoznave registrskih tablic takoj po vzpostavitvi evidence.

(13)Podatki iz evidence optične prepoznave registrskih tablic se izbrišejo takoj po sami izvedbi ukrepa, razen če primerjava z drugimi evidencami pokaže, da je potrebno nadaljnje ukrepanje policije. V tem primeru se podatki hranijo največ 48 ur.

(1)Ko ni mogoče drugače v gostinskem obratu ali na prostoru, kjer se opravlja gostinska dejavnost zunaj gostinskega obrata, zagotoviti reda in miru ali preprečiti izvrševanja kaznivih dejanj in prekrškov, policisti ukažejo osumljenemu storitve kaznivega dejanja ali prekrška zoper javni red in mir v gostinskem obratu ali na prostoru, kjer se opravlja gostinska dejavnost zunaj gostinskega obrata, da se takoj odstrani iz tega gostinskega obrata, prostora in njegove okolice, v oddaljenosti 200 metrov.

(2)Oseba, ki ji je odrejena odstranitev, mora gostinski obrat ali prostor iz prejšnjega odstavka in njegovo okolico takoj zapustiti. Če oseba odredbe ne upošteva, jo policist odstrani s kraja.

(3)Policisti lahko osebi, ki je bila v obdobju zadnjih dveh mesecev pred policijskim postopkom odstranjena iz gostinskega obrata na podlagi prvega odstavka tega člena, ob ponovni kršitvi javnega reda in miru ali utemeljenem sumu, da je ponovno storila kaznivo dejanje v prostorih tega gostinskega obrata, ter je iz okoliščin pričakovati, da bo s kršitvami nadaljevala, odredijo prepoved približevanja gostinskemu obratu iz prvega odstavka tega člena. Pričakovane okoliščine nadaljevanja takšnih kršitev se utemeljujejo na podlagi konkretnega ravnanja osebe. Prepoved približevanja gostinskemu obratu lahko traja največ eno leto.

(4)Policist po obravnavi okoliščin, ki utemeljujejo izrek ukrepa približevanja gostinskemu obratu iz prejšnjega odstavka, osebi v policijskem postopku takoj z ustno odredbo izreče ukrep prepoved približevanja gostinskemu obratu. Osebo sme tudi fotografirati. V roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur, ji vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu skupaj s pravnim poukom, v katerem je navedeno, da se lahko v 48 urah izjavi o navedbah v odredbi ter svojo izjavo pošlje neposredno na stvarno pristojno sodišče, vključno s podatkom o posameznem stvarno pristojnem sodišču. Pisna odredba mora vsebovati podatke o osebi, zoper katero je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), opredelitev okoliščin, ki utemeljujejo izrek ukrepa, obdobje, za katerega je ukrep izrečen, in navedbo, da bo odredba po uradni dolžnosti poslana v sodno presojo. Policist vroči odredbo osebi neposredno. Če takšna vročitev ni možna, se odredba osebno vroči v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(5)Policija odredbo iz prejšnjega odstavka v 48 urah od izdaje pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko odredbo potrdi ali v primerih, ko iz okoliščin primera izhaja, da niso podani pogoji za izdajo odredbe, razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Zoper odločitev preiskovalnega sodnika je v osmih dneh od vročitve odločitve dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v 15 dneh od prejema pritožbe. Pritožba zoper odločitev preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve.

(6)Preiskovalni sodnik vroči odločbo kršitelju na naslov, ki ga je sporočil policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, pa se obvestilo o izdani odločbi, ki vsebuje podatke iz četrtega odstavka tega člena, pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko vroči odločbo prek policije, ki v primeru, če odločbe ni mogoče vročiti na naslovu, ki ga je kršitelj sporočil policiji, obvestilo o izdani odločbi preiskovalnega sodnika pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje. Odločba preiskovalnega sodnika se v primeru pritrditve obvestila o izdani odločbi na oglasno desko šteje za vročeno po preteku osmih dni od pritrditve obvestila na oglasno desko. Določbe o vročanju odločbe preiskovalnega sodnika veljajo tudi za vročitev odločbe zunajobravnavnega senata.

(7)Policist osebi, ki ne upošteva izrečenega ukrepa iz tretjega odstavka tega člena, odredi, da mora gostinski obrat takoj zapustiti. Če oseba odredbe ne upošteva, jo policist odstrani iz gostinskega obrata.

(8)Če v gostinskem obratu varovanje opravlja subjekt zasebnega varovanja, varnostniki po predhodni pridobitvi osebnih podatkov od policije o osebah, ki jim je izdana prepoved približevanja gostinskemu obratu, pri vstopu v gostinski obrat preverjajo tudi spoštovanje izrečenega ukrepa prepovedi približevanja gostinskemu obratu. V takih primerih osebi preprečijo vstop v gostinski obrat.

(1)Če obstaja velika verjetnost, da je v gostinskem obratu prišlo do množične storitve kaznivih dejanj ali prekrškov zoper javni red in mir, smejo policisti z ustno odredbo odgovorni osebi pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, v gostinskem obratu, odrediti njegovo takojšnje začasno zaprtje. Glede dokumentiranja policistov o izrečeni odredbi in razlogov za izrek se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.

(2)Odgovorna oseba, ki ji je izrečena odredba o zaprtju gostinskega obrata, mora gostinski obrat takoj začasno zapreti, druge osebe pa morajo gostinski obrat takoj zapustiti. Ob tem policisti odredijo tudi začasno omejitev gibanja oseb v okolici gostinskega obrata, v oddaljenosti 200 metrov.

(3)Začasno zaprtje gostinskega obrata iz prvega odstavka in začasna omejitev gibanja oseb v okolici gostinskega obrata iz drugega odstavka tega člena smeta trajati največ šest ur.

(4)Ob začasnem zaprtju gostinskega obrata in začasni omejitvi gibanja oseb v okolici policisti osebe seznanijo z razlogi za takšen ukrep.

(5)Na njihovo zahtevo morajo policisti osebam, na katere se nanaša odredba začasnega zaprtja gostinskega obrata in začasne omejitve gibanja oseb v okolici gostinskega obrata za več kot eno uro, izdati potrdilo z navedbo časa začetka in konca takšnega ukrepa ter navesti, kateri policijski postopek je bil izveden.

(6)Policija je dolžna odredbo o zaprtju gostinskega obrata in začasne omejitve gibanja oseb v okolici gostinskega obrata evidentirati v evidenci dogodkov, ki jo vodi po določbah zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.

(1)Policija v zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil vodi in vzdržuje evidenco oseb, ki jim je izrečena prepoved približevanja določenemu gostinskemu obratu.

(2)V evidenci iz prejšnjega odstavka se obdelujejo naslednji osebni podatki oseb, ki jim je izrečena prepoved približevanja določenemu gostinskemu obratu, ter drugi podatki in informacije: 1. osebno ime, 2. rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj), 3. EMŠO, za tujega državljana pa številka, vrsta in država izdajateljica osebnega dokumenta, 4. spol, 5. naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, 6. identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah, 7. državljanstvo, 8. datum in ura izreka s povzetkom vsebine odredbe, 9. sodišče, ki mu je bila odredba odstopljena v presojo, 10. podatke iz odločbe sodišča, 11. podatke o kršitvah odrejenega ukrepa, 12. izvedeni ukrepi in 13. fotografija.

(3)Oseba ima pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Seznanitev se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(4)Podatki v evidenci iz prvega odstavka tega člena se hranijo tri leta po dnevu pravnomočnosti odločbe, če te ni, pa štiri leta po času storitve prekrška ali do izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ali do pravnomočnosti oprostilne sodbe ali do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence, če tega ni, pa do zastaranja kazenskega pregona, v zvezi s katerim je bila osebi izdana odredba o prepovedi približevanja gostinskemu obratu.

(1)Do ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, lahko Finančna uprava Republike Slovenije zaradi zavarovanja izpolnitve bodoče davčne obveznosti začasno zaseže premično ali finančno premoženje, ki je v posesti posameznika, če v okviru izvajanja svojih nalog ugotovi, da posameznik razpolaga s premičnim ali finančnim premoženjem, ki znatno presega dohodke, ki jih je napovedal, če je zaseg nujen zaradi tveganja, da posameznik to premoženje odtuji oziroma skrije, pri čemer se pri zasegu upoštevajo vse okoliščine primera (zlasti pa razmerje med višino pričakovane davčne obveznosti in vrednostjo zaseženega premoženja, napovedani dohodki družinskih članov v ravni vrsti do drugega kolena in zakonca). Za premoženje, ki ga ima posameznik v posesti, se domneva, da je njegova lastnina. O zasegu izda uradna oseba potrdilo s seznamom zaseženega premoženja.

(2)Finančna uprava Republike Slovenije v 30 dneh po zasegu premoženja iz prejšnjega odstavka začne postopek nadzora in izda odločbo v šestih mesecih od začetka postopka nadzora. Če postopka ne začne oziroma ne izda odločbe v rokih iz prejšnjega stavka, se premoženje vrne.

(3)Z začetkom nadzora davčni organ na zaseženem premičnem ali finančnem premoženju pridobi zastavno pravico.

(4)V postopku zavarovanja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Pritožba zoper sklep o zavarovanju se obravnava prednostno. Zoper sklep o zavarovanju je dovoljena pritožba oziroma ugovor tretjega le, če se zavarovanje z zasegom nadomesti v skladu s 120. členom ZDavP-2.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek je ugovor tretjega med istimi udeleženci v zvezi z istim premoženjem brez nadomestitve zavarovanja možen dvakrat.

(6)V primerih iz prejšnjega odstavka, ko ugovor ni dovoljen, davčni organ začne postopek nadzora po zakonu, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.

(7)Minister, pristojen za finance, predpiše način hrambe in vračila zaseženega premičnega ali finančnega premoženja.

(1)Do ureditve v zakonu, ki ureja družinska razmerja, ima v primeru, da oseba, mlajša od 18 let postane roditelj (v nadaljnjem besedilu: mladoletni roditelj), center za socialno delo zaradi zavarovanja premoženjskih koristi mladoletnega roditelja in njegovega novorojenega otroka glede upravljanja njunega premoženja položaj skrbnika (v nadaljnjem besedilu: ukrep začasnega skrbništva). Sodišče po enem letu od rojstva otroka mladoletnega roditelja in nato vsako naslednje leto po uradni dolžnosti preizkusi, ali največja korist mladoletnega roditelja in njegovega novorojenega otroka še upravičuje ukrep začasnega skrbništva. Ukrep lahko traja najdlje do polnoletnosti mladoletnega roditelja.

(2)Center za socialno delo za mladoletnega roditelja in njegovega novorojenega otroka ugotavlja, ali so podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na ogroženost otroka, zaradi katerih je potrebno predlagati postopek za izrek katerega od ukrepov za varstvo koristi mladoletnega roditelja v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, in ali je potrebno predlagati postopek za izrek katerega od ukrepov za varstvo koristi novorojenega otroka, v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja. Ob tem posebej presodi, ali v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, obstajajo okoliščine zaradi katerih bi bil potreben: – nujni odvzem otroka, – začasna odredba, s katero se otroka odvzame staršem, – ukrep trajnejšega značaja odvzema otroka staršem.

(3)V primerih iz prejšnjega odstavka center za socialno delo presodi tudi, ali je treba vložiti predlog za postavitev pod skrbništvo za mladoletnega roditelja in novorojenega otroka v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja.

(4)Če je mladoletni roditelj mlajši od 15 let, center za socialno delo sodišču zanj in za novorojenega otroka predlaga postavitev pod skrbništvo, pri čemer se za skrbnika imenuje center za socialno delo.

(5)Če mladoletna oseba postane roditelj, mora center za socialno delo v postopku ugotavljanja upravičenosti do družinskih prejemkov po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, ugotavljati, ali je potrebno družinske prejemke zagotavljati v materialni obliki.

(1)Do ureditve v zakonu, ki ureja financiranje občin, se morajo občine, ki so v skladu z 20.a členom ZFO-1 upravičene do sredstev za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselij, prijaviti na javno povabilo za izvajanje programov javnih del, ki ga vsako leto objavi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

(2)V ponudbi na javno povabilo za program javnih del morajo občine iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da je najmanj 10 % prijavljenih delovnih mest namenjenih vključevanju pripadnikov romske skupnosti. V. DEL

Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz 12. in 13. člena tega zakona, je policija. VI. DEL

Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 21. člena tega zakona.

Za prekršek iz 12. in 13. člena tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje globe, predpisane v 12. in 13. členu tega zakona. VII. DEL

(1)Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ministrstvo, pristojno za pravosodje, ministrstvo, pristojno za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo, pristojno za finance, in ministrstvo, pristojno za javno upravo, Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedila: vlada) vsake tri mesece poročajo o izvrševanju določb tega zakona.

(2)Obveznost poročanja iz prejšnjega odstavka velja do 31. decembra 2026, vlada pa lahko ta rok pred njegovim iztekom s sklepom podaljša.

(3)Kot svoje posvetovalno telo, namenjeno spremljanju izvajanja tega zakona lahko vlada ustanovi strokovni svet za evalvacijo njegovega izvajanja (v nadaljnjem besedilu: Strokovni svet).

(4)Naloge in delovno področje Strokovnega sveta se določi z aktom o ustanovitvi. Strokovni svet ob spremljanju izvajanja tega zakona na predlog predsednika vlade obravnava posamezna vprašanja in svetuje ter pripravlja mnenja za predsednika vlade. Člane Strokovnega sveta imenuje predsednik vlade.

(5)Z ustanovitvijo Strokovnega sveta se vlada seznani na prvi naslednji seji po ustanovitvi. VIII. DEL

(1)Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči na podlagi nove druge in tretje alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US, 19/15 in 93/25 – ZNUZJV) se upoštevajo prekrški, storjeni po uveljavitvi tega zakona.

(2)Postopki dodelitve brezplačne pravne pomoči, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, ki še niso bili pravnomočno končani, se dokončajo v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US in 19/15).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 212-03/25-8/38 Ljubljana, dne 18. novembra 2025 EPA 2510-IX Državni zbor