15. člen ZNUZJV
(izplačilo družinskih prejemkov)
(1)Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja družinske prejemke, se ne glede na tretji odstavek 99. člena ZSDP-1 enemu od staršev ali drugi osebi, ki prejema prejemke v skladu z zakonom, ki ureja družinske prejemke, otroški dodatek tri mesece izplačuje v materialni obliki, v skladu z zakonom, ki ureja družinske prejemke, – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, zagotoviti, da ta otrok izpolni osnovnošolsko obveznost, iz neopravičljivih razlogov 35 ur ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole ali ni vpisan v osnovno šolo ali – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, zagotoviti vključitev otroka v vrtec, šolo ali zavod, tega ne zagotovi ali – če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja vrtce, na podlagi mnenja centra za socialno delo zagotoviti vključitev otroka v vrtec, tega ne zagotovi.
(2)Inšpekcija, pristojna za šolstvo, ob uvedbi prekrškovnega postopka zoper upravičenca iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka o tem nemudoma obvesti center za socialno delo, ki odloči o izplačilu otroškega dodatka v materialni obliki. IV. DEL
- UPRS Sodba in sklep I U 149/2026-11Upravno sodišče RS · 2026
Denarna socialna pomoč in otroški dodatek predstavljata temeljni socialni pravici, katerih namen je zagotavljanje minimalnih pogojev za dostojno življenje posameznika in njegove družine. Njuno bistvo ni zgolj v nominalni višini priznanega prejemka, temveč tudi v tem, da upravičencu omogoča samostojno razpolaganje s sredstvi na način, ki najbolj ustreza dejanskim potrebam družinskega življenja. Sprememba iz denarne oblike v izplačevanje v naravi pomeni vsebinsko omejitev te pravice, saj bistveno posega v možnost samoodločanja o porabi sredstev, namenjenih preživetju. Takšen poseg je lahko dopusten le pod pogoji, določenimi z zakonom, na podlagi zakonitega postopka in z izdajo obrazložene meritorne odločbe. To, kar tožnik uveljavlja kot sodno varstvo njegovih pravic v tem postopku na podlagi 4. člena ZUS-1, je mogoče opredeliti kot "pravico", ki ima "civilni" značaj v smislu člena 6(1) EKČP. Gre namreč za spor, ki je resen in pristen in rezultat tega postopka je odločilen za pravico, glede katere tožnik uveljavlja določen zahtevek, ki tudi ni očitno neutemeljen glede na domače pravo, in pri tem ni treba, da gre za neko materialno pravico iz EKČP. Zaradi pomanjkljive ob
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 2. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba in sklep I U 149/2026-11Upravno sodišče RS · 6. 2. 2026
Denarna socialna pomoč in otroški dodatek predstavljata temeljni socialni pravici, katerih namen je zagotavljanje minimalnih pogojev za dostojno življenje posameznika in njegove družine. Njuno bistvo ni zgolj v nominalni višini priznanega prejemka, temveč tudi v tem, da upravičencu omogoča samostojno razpolaganje s sredstvi na način, ki najbolj ustreza dejanskim potrebam družinskega življenja. Sprememba iz denarne oblike v izplačevanje v naravi pomeni vsebinsko omejitev te pravice, saj bistveno posega v možnost samoodločanja o porabi sredstev, namenjenih preživetju. Takšen poseg je lahko dopusten le pod pogoji, določenimi z zakonom, na podlagi zakonitega postopka in z izdajo obrazložene meritorne odločbe. To, kar tožnik uveljavlja kot sodno varstvo njegovih pravic v tem postopku na podlagi 4. člena ZUS-1, je mogoče opredeliti kot "pravico", ki ima "civilni" značaj v smislu člena 6(1) EKČP. Gre namreč za spor, ki je resen in pristen in rezultat tega postopka je odločilen za pravico, glede katere tožnik uveljavlja določen zahtevek, ki tudi ni očitno neutemeljen glede na domače pravo, in pri tem ni treba, da gre za neko materialno pravico iz EKČP. Zaradi pomanjkljive ob