38. člen ZSVarPre
(način izplačevanja)
(1)Denarna socialna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Kadar okoliščine to zahtevajo, se izplača takoj v naravi.
(2)Denarna socialna pomoč se praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.).
(3)Če inšpekcija, pristojna za šolstvo, z dokončno odločbo v prekrškovnem postopku po zakonu, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, ugotovi, da otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, zagotoviti, da ta otrok izpolni osnovnošolsko obveznost, iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole, mora o tem obvestiti center za socialno delo, ki na tej podlagi odloči, da se takšnemu upravičencu denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi.
(4)Če se v primeru iz prejšnjega odstavka odločba pozneje pravnomočno razveljavi ali na drug način odpravi, inšpekcija, pristojna za šolstvo, o tem obvesti center za socialno delo, ki na tej podlagi izplačevanje denarne socialne pomoči v naravi odpravi.
- VSRS Sodba VIII Ips 13/2025Vrhovno sodišče RS · 2025
V tožnikovem primeru ni odločilna uporaba 20. člena ZSVarPre, ampak 21. člena ZSVarPre, ki določa posebnosti pri ugotavljanju lastnega dohodka v primeru prenehanja prejemanja ali začetka prejemanja periodičnega dohodka; gre za odstop od načela o upoštevanju prejemkov v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ključna je razlaga prvega odstavka 21. člena ZSVarPre, ki določa, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Relevantna so dejstva, nastala do odločitve CSD dne 11. 7. 2023, in sicer zlasti to, da je tožniku 18. 6. 2023 potekla pogodba o zaposlitvi (in da je 6. 7. 2023 prejel zadnjo plačo za čas od 1. 6. 2023 do 18. 6. 2023). To pomeni, da v času od 19. 6. 2023 do 30. 6. 2023 ni več imel materialne varnosti iz naslova delovnega razmerja, denarna socialna pomoč pa je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen ZSVarPre).
- VSRS sodba VIII Ips 56/2015Vrhovno sodišče RS · 2015
ZSVarPre je s prenosom pravic do varstvenega dodatka in državne pokojnine v sistem socialno varstvenih prejemkov posegel v pridobljene pravice upravičencev do omenjenih pravic, s tem pa posegel tudi v načelo pravne varnosti oziroma načelo zaupanja v pravo, vendar je prav z upoštevanjem narave tega posega določil izplačevanje dajatev starim upravičencem do varstvenega dodatka vse do zadnjega v mesecu, v katerem je izdana nova odločba, in katere sprejem je predhodno predvidel zaradi prevedbe v nov sistem. ZSVarPre in ZUPJS tudi ne izključujeta pravil ZUP. ZUPJS v 34. členu izrecno določa, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po ZUP-u, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Zato se je s tem v zvezi mogoče dodatno sklicevati, ob upoštevanju posebnosti iz četrtega odstavka 68. člena ZSVarPre, tudi na določbo drugega odstavka 281. člena ZUP, po kateri se v primeru razveljavitvene odločbe ne odpravijo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice.
- VDSS Sodba Psp 91/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Določilo drugega odstavka 21. člena ZSVarPre je potrebno uporabiti v primeru, ko je upravičenec periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge. Pri tožnici za tak primer ne gre. Tožnica je periodični dohodek prenehala prejemati s 30. 6. 2020, zato je ostala brez rednega periodičnega dohodka. Kot pravilno pojasnjuje sodišče zahteva opisani dejanski stan uporabo določila prvega odstavka 21. člena ZSVarPre.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 6. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
V tožnikovem primeru ni odločilna uporaba 20. člena ZSVarPre, ampak 21. člena ZSVarPre, ki določa posebnosti pri ugotavljanju lastnega dohodka v primeru prenehanja prejemanja ali začetka prejemanja periodičnega dohodka; gre za odstop od načela o upoštevanju prejemkov v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ključna je razlaga prvega odstavka 21. člena ZSVarPre, ki določa, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Relevantna so dejstva, nastala do odločitve CSD dne 11. 7. 2023, in sicer zlasti to, da je tožniku 18. 6. 2023 potekla pogodba o zaposlitvi (in da je 6. 7. 2023 prejel zadnjo plačo za čas od 1. 6. 2023 do 18. 6. 2023). To pomeni, da v času od 19. 6. 2023 do 30. 6. 2023 ni več imel materialne varnosti iz naslova delovnega razmerja, denarna socialna pomoč pa je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen ZSVarPre).
ZSVarPre je s prenosom pravic do varstvenega dodatka in državne pokojnine v sistem socialno varstvenih prejemkov posegel v pridobljene pravice upravičencev do omenjenih pravic, s tem pa posegel tudi v načelo pravne varnosti oziroma načelo zaupanja v pravo, vendar je prav z upoštevanjem narave tega posega določil izplačevanje dajatev starim upravičencem do varstvenega dodatka vse do zadnjega v mesecu, v katerem je izdana nova odločba, in katere sprejem je predhodno predvidel zaradi prevedbe v nov sistem. ZSVarPre in ZUPJS tudi ne izključujeta pravil ZUP. ZUPJS v 34. členu izrecno določa, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po ZUP-u, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Zato se je s tem v zvezi mogoče dodatno sklicevati, ob upoštevanju posebnosti iz četrtega odstavka 68. člena ZSVarPre, tudi na določbo drugega odstavka 281. člena ZUP, po kateri se v primeru razveljavitvene odločbe ne odpravijo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice.
- VDSS Sodba Psp 91/2022Višje delovno in socialno sodišče · 13. 4. 2022besedilo 2010–2025
Določilo drugega odstavka 21. člena ZSVarPre je potrebno uporabiti v primeru, ko je upravičenec periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge. Pri tožnici za tak primer ne gre. Tožnica je periodični dohodek prenehala prejemati s 30. 6. 2020, zato je ostala brez rednega periodičnega dohodka. Kot pravilno pojasnjuje sodišče zahteva opisani dejanski stan uporabo določila prvega odstavka 21. člena ZSVarPre.
- VDSS Sodba Psp 99/2021Višje delovno in socialno sodišče · 17. 8. 2021besedilo 2010–2025
Glede na odločitev upravnih organov in sodišča v konkretni zadevi ter predvsem na stališče v Ustavni odločbi z dne 6. 5. 2021 je ugotoviti, da sporni znesek sredstev na transakcijskem računu v višini 1.725,09 EUR na dan 28. 12. 20119 ni mogoče upoštevati niti kot premoženje oziroma prihranke, niti kot občasni periodični dohodek po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre v znesku 743,67 EUR. Sporni znesek 2.621,00 EUR11 predstavlja za nazaj izplačan varstveni dodatek. Upoštevajoč ugotovitev Ustavnega sodišča RS, se v dohodek upošteva samo pravica, ki je v vrstnem redu pred uveljavljano pravico. Stališče, po katerem se prejem varstvenega dodatka upošteva med lastne dohodke privede do tega, da posamezniki, za katere je bila v preteklosti ugotovljena dohodkovna ogroženost in so na tej podlagi prejemali varstveni dodatek, do varstvenega dodatka v bodoče ne bodo več upravičeni ali pa bodo do njega upravičeni v manjšem obsegu. Zakonska ureditev s takšno vsebino oziroma razlaga sodišča v konkretnem primeru očitno ne stremi k realni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti v bodoče. Posledično to pomeni, da bi bila lahko v nasprotju z us
- VSRS sodba VIII Ips 49/2015Vrhovno sodišče RS · 12. 5. 2015besedilo 2010–2025
ZSVarPre in ZUPJS ne izključujeta uporabe ZUP. Iz prvega odstavka 34. člena ZUPJS namreč izhaja tudi, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev (torej tudi do denarne socialne pomoči, itd.) po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Iz ZUP v tem primeru izhaja, da se v primeru razveljavitvene odločbe ne odpravljajo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati nobene nadaljnje pravne posledice (drugi odstavek 281. člena ZUP).