Zakon o plačilnih in javnofinančnih storitvah (ZPJS)

(1)Ta zakon ureja opravljanje plačilnih in javnofinančnih storitev za neposredne in posredne uporabnike državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: proračunski uporabniki) ter za druge uporabnike storitev v skladu s pogoji, določenimi v tem zakonu, Register proračunskih uporabnikov, izmenjavo elektronskih računov (v nadaljnjem besedilu: e-računi) in drugih elektronskih dokumentov (v nadaljnjem besedilu: e-dokumenti) s proračunskimi uporabniki in naročniki ter naloge in organiziranost Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP).

(2)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju (UL L št. 133 z dne 6. 5. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/55/EU).

(1)Določbe tega zakona, ki urejajo obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, se ne uporabljajo za Banko Slovenije.

(2)Ministrstvo, pristojno za finance, in Banka Slovenije se dogovorita o načinu izmenjave podatkov med UJP in Banko Slovenije v zvezi z vodenjem enotnega zakladniškega računa države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občina) ter posebnih namenskih transakcijskih računov, odprtih pri Banki Slovenije, in opravljanjem plačilnih storitev prek teh računov, v skladu s predpisi, ki določajo pristojnosti Banke Slovenije.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. »drugi uporabniki storitev« so fizične in pravne osebe, ki niso vpisane v Register proračunskih uporabnikov in uporabljajo plačilne in javnofinančne storitve UJP; 2. »enota proračunskega uporabnika« je samostojni organizacijski del posrednega proračunskega uporabnika; 3. »enotni zakladniški račun« (v nadaljnjem besedilu: EZR) je račun države oziroma občine, odprt pri Banki Slovenije, ki ima vlogo skupnega transakcijskega računa vseh subjektov, vključenih v posamezni sistem EZR; 4. »e-dokument« je poslovni dokument, izdan, poslan in prejet v strukturirani elektronski obliki, ki omogoča samodejno in elektronsko obdelavo v skladu s predpisanimi tehničnimi in drugimi pogoji ter je povezan s postopki naročanja, nabave, posredovanja, izdajanja računov in plačila in enakovredno zamenjuje poslovni dokument v papirni obliki; 5. »elektronski plačilni instrumenti« so plačilne kartice, mobilne elektronske denarnice, spletne elektronske denarnice in drugi elektronski plačilni instrumenti, ki omogočajo negotovinski prenos sredstev; 6. »e-račun« pomeni račun ali drugo enakovredno knjigovodsko listino, ki vsebuje zapise o poslovnih dogodkih, na osnovi katerih se spreminjajo sredstva ali obveznosti do njihovih virov, prihodki ali odhodki, ne glede na to, kako se imenuje (dobropis, bremepis, avansni račun, zahtevek za plačilo, obračun negativnih obresti in podobno), in je izdana, poslana in prejeta v strukturirani elektronski obliki, ki omogoča samodejno in elektronsko obdelavo v skladu s predpisanimi tehničnimi in drugimi pogoji, ter enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki; 7. »e-SLOG« je državni standard za izdajanje e-računov in e-dokumentov na območju Republike Slovenije, ki je vsebinsko usklajen z evropskim standardom za izdajanje e-računov; 8. »evropski standard« je standard za izdajanje e-računov, ki ga pripravi evropska organizacija za standardizacijo in je javno objavljen v skladu z Direktivo 2014/55/EU; 9. »gospodarski subjekt« je gospodarski subjekt, kot ga opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncesionar, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, ali zasebni partner, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo; 10. »imetnik računa« je upravljavec sredstev sistema EZR ali proračun Republike Slovenije ali proračunski uporabnik ali nadzornik, ki sredstva računa vodi v svoji poslovni knjigi; 11. »izmenjava e-računa in e-dokumenta« je proces pošiljanja od izdajatelja do prejemnika e-računa in e-dokumenta; 12. »izdajatelj e-računa oziroma e-dokumenta« je poslovni subjekt ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost ter izda e-račun oziroma e-dokument; 13. »javno naročilo«, »glavni izvajalec« in »podizvajalec« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja javno naročanje; 14. »nadzornik« je proračunski uporabnik ali nosilec javnih pooblastil, na podlagi zakona pristojen za pobiranje obveznih dajatev, vodenje evidenc, terjatev in obveznosti iz naslova obveznih dajatev, usklajevanje in poročanje ter izterjavo terjatev obveznih dajatev; 15. »naročniki« so naročniki, kot jih opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncedenti, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, ali javni partnerji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo; 16. »obvezne dajatve« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja javne finance; 17. »ovojnica« je dokument izdajatelja e-računa ali e-dokumenta, na podlagi katerega se izvaja izmenjava e-računa ali e-dokumenta; 18. »plačilni račun«, »plačilna transakcija«, »plačilna storitev«, »plačilni instrument«, »ponudnik plačilnih storitev«, »direktna obremenitev« in »transakcijski račun« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme; 19. »podračuni« so zakladniški podračun upravljavca sredstev sistema EZR države, zakladniški podračuni upravljavcev sredstev sistema EZR občin, podračuni proračunskih uporabnikov, podračuni javnofinančnih prihodkov (v nadaljnjem besedilu: podračuni JFP), podračun proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: podračun proračuna države) in podračuni proračunov občin, ki so odprti pri UJP in vključeni v posamezni sistem EZR ter se uporabljajo za namene, določene v tem ali drugem zakonu; 20. »posebni namenski transakcijski računi« so računi proračunskih uporabnikov, odprti pri Banki Slovenije, na katerih se ločeno vodijo sredstva za namene, določene s tem zakonom; 21. »posebni računi z ničelnim stanjem« so računi proračunskih uporabnikov, odprti pri bankah in hranilnicah, ki jih izbere ministrstvo, pristojno za finance, in se uporabljajo izključno za dvig in polog gotovine ter konec dneva izkazujejo ničelno stanje; 22. »poslovni subjekti« so vse enote Poslovnega registra Slovenije; 23. »potrošniki« so fizične osebe, kakor jih opredeljuje zakon, ki ureja varstvo potrošnikov in so prejemniki e-računov oziroma e-dokumentov; 24. »prejemnik e-računa oziroma e-dokumenta« je potrošnik ali poslovni subjekt ali proračunski uporabnik ali naročnik, ki mu je namenjen e-račun oziroma e-dokument; 25. »prejemniki« so proračunski uporabnik, blagajna javnega financiranja (proračun države, proračuni občin, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije); 26. »proračunski uporabniki« so subjekti, vpisani v Register proračunskih uporabnikov kot neposredni oziroma posredni proračunski uporabniki; 27. »račun« je skupni izraz za vse vrste računov, ki jih imajo proračunski uporabniki odprte v skladu s predpisi, in za račune, ki jih imajo nadzorniki, ki niso proračunski uporabniki, odprte za nadzor nad plačili obveznih dajatev; 28. »sintaksa« ima enak pomen kot v Direktivi 2014/55/EU; 29. »sistem za spletno plačevanje« je informacijsko-komunikacijska infrastruktura UJP, namenjena spletnemu plačevanju blaga in storitev proračunskih uporabnikov ter obveznih dajatev; 30. »skrbnik« je eden od nadzornikov, ki evidentira in razrešuje plačila obveznih dajatev, ki jim ni mogoče določiti nadzornika; 31. »trgovalni račun« je račun, namenjen za nakup, prodajo, preknjižbo in hrambo ter druge oblike razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti in njihovemu upravljanju na domačem in tujih kapitalskih trgih, v skladu z omejitvami in posebnimi pogoji, določenimi s tem zakonom, ter posebnimi zakoni, ki urejajo ravnanje s finančnim premoženjem in finančno poslovanje proračunskih uporabnikov; 32. »upravljavec sredstev sistema EZR« je ministrstvo, pristojno za finance, oziroma uprava občine, ki upravlja denarna sredstva sistema EZR države oziroma občine; 33. »zunanji ponudnik« je subjekt, ki nima statusa proračunskega uporabnika in je v sistem za spletno plačevanje UJP vključen kot ponudnik spletnih storitev prek enotnega portala, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov državne uprave.

(1)Proračunski uporabniki plačilne storitve UJP in javnofinančne storitve UJP iz prvega odstavka 5. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: javnofinančne storitve UJP) uporabljajo izključno prek UJP, razen če zakon določa, da posamezne plačilne storitve za proračunske uporabnike v državi ali tujini opravlja drug ponudnik plačilnih storitev.

(2)Drugi uporabniki storitev lahko uporabljajo plačilne in javnofinančne storitve UJP, potrebne za plačilo, prejem, razporejanje, nadzor ali upravljanje javnofinančnih sredstev ali za zagotavljanje preglednosti poslovanja z javnofinančnimi sredstvi ali za ločeno evidentiranje namenskih javnofinančnih sredstev ali za druge namene in v skladu s pogoji, določenimi s tem zakonom.

(1)UJP opravlja naslednje naloge kot javnofinančne storitve: 1. vodi Register proračunskih uporabnikov; 2. vodi račune, določene s tem zakonom ali drugim predpisom; 3. zagotavlja podatke o računih in plačilnih storitvah; 4. nudi podporo izvajanju spletnih plačil blaga in storitev proračunskih uporabnikov in zunanjih ponudnikov ter spletnih plačil obveznih dajatev; 5. za proračunske uporabnike ter pristojne organe in organizacije zbira in pošilja podatke o plačilnih transakcijah za statistične, davčne in analitične namene v skladu z zakonom ali predpisi ministra, pristojnega za finance; 6. zbira podatke o računih, ki jih imajo proračunski uporabniki v skladu s tem zakonom odprte izven sistema EZR v državi ali tujini, in o stanjih na teh računih; 7. na negotovinskih plačilnih mestih omogoča plačevanje obveznih dajatev s plačilnimi karticami ali mobilnimi denarnicami, ki podpirajo plačevanje s plačilnimi karticami ali drugimi negotovinskimi plačilnimi instrumenti, ki jih odobri UJP; 8. opravlja storitve na področju plačevanja, razporejanja in poročanja o obveznih dajatvah; 9. opravlja naloge v zvezi z evidentiranjem in unovčenjem menic; 10. unovčuje izvršnice v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih; 11. opravlja naloge v zvezi z izdajo, naročanjem tiskanja, prodajo, distribucijo in uničenjem tobačnih znamk, v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine; 12. opravlja naloge v zvezi z izbiro izdajatelja za izdajo identifikacijskih oznak in varnostnih elementov, namenjenih za zagotavljanje sledljivosti zavojčkov in embalaže tobačnih izdelkov, v skladu s predpisi, ki urejajo sledljivost tobačnih in povezanih izdelkov; 13. opravlja naloge enotne vstopne in izstopne točke, prek katere proračunski uporabniki prejemajo in pošiljajo izdane e-račune in e-dokumente; 14. nudi podporo za poročanje naročnikov o izvršenih plačilih na podlagi pogodb, sklenjenih v postopkih javnega naročanja, v skladu s predpisi, ki urejajo način objave javno dostopnih informacij javnega značaja iz pogodb o izvedbi javnega naročila, koncesijskih pogodb in pogodb o javno-zasebnem partnerstvu; 15. nudi podporo za poročanje o usklajevanju medsebojnih terjatev in obveznosti za sredstva v upravljanju; 16. opravlja druge naloge, določene z zakoni.

(2)UJP za proračunske uporabnike opravlja naloge ponudnika plačilnih storitev v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.

(3)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi postopke, pogoje in posebne zahteve, povezane z opravljanjem nalog UJP iz tega člena.

Zaradi nemotenega in neprekinjenega opravljanja plačilnih in drugih storitev, izvrševanja državnega proračuna in proračunov občin, delovanja sistema EZR, stabilnosti finančnega poslovanja Republike Slovenije in izpolnjevanja mednarodnih obveznosti UJP tudi v času stavke zagotavlja opravljanje nujnih nalog iz svoje pristojnosti. Zaradi tega je pravica do stavke javnih uslužbencev oziroma javnih uslužbenk UJP (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci UJP) omejena. Javni uslužbenci UJP med stavko opravljajo naslednje nujne naloge: 1. vodenje in posodabljanje podatkov o proračunskih uporabnikih, proračunih, upravljavcih sredstev sistema EZR, nadzornikih in računih ter opravljanje nalog v upravnem postopku in drugih nalog v zvezi z vodenjem Registra proračunskih uporabnikov, če bi njihova opustitev pomenila zamudo nepodaljšljivega roka za UJP ali stranko v postopku ali ogrozila izvrševanje državnega proračuna ali proračunov občin ter delovanje sistema EZR; 2. vodenje računov, opravljanje plačilnih storitev ter zagotavljanje podatkov o plačilnih transakcijah in stanju sredstev na računih in o drugih predpisanih informacijah za imetnike računov, proračune, upravljavce sredstev sistema EZR in prejemnike; 3. opravljanje izvršb na podlagi sklepov o izvršbi ali sklepov o zavarovanju, izdanih v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in zakonom, ki ureja davčni postopek, ter unovčenje menic ter drugih instrumentov za zavarovanje plačil v breme dolžnikovih računov pri UJP; 4. razporejanje obveznih dajatev na račune prejemnikov; 5. nudenje podpore za izvajanje izmenjave e-računov s proračunskimi uporabniki; 6. nudenje podpore za izvajanje spletnih plačil za spletne storitve proračunskih uporabnikov in zunanjih ponudnikov; 7. zagotavljanje neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov UJP.

UJP opravlja naloge tako, da je zagotovljena varnost plačil oziroma javnofinančnih tokov v plačilnih sistemih in varovan interes imetnikov računov.

(1)UJP zagotavlja sistem neprekinjenega poslovanja, ki pomeni materialne, kadrovske in finančne vire ter aktivnosti, potrebne za ohranjanje poslovanja v primeru motenj ali prekinitev delovanja. Sistem neprekinjenega poslovanja temelji na oceni možnih tveganj pri opravljanju nalog iz tega zakona in drugih predpisov.

(2)Zaradi posebnega pomena neprekinjenega in varnega opravljanja plačilnih in javnofinančnih storitev, izvrševanja državnega proračuna in proračunov občin, delovanja sistema EZR in stabilnosti finančnega poslovanja Republike Slovenije UJP zagotavlja in skrbi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj samostojne informacijsko-komunikacijske infrastrukture in posebnih informacijskih sistemov, namenjenih za opravljanje nalog in storitev, določenih v tem zakonu in drugih predpisih, pri čemer upošteva tehnološke standarde, smernice in predpise s področja informacijske varnosti.

UJP zagotavlja kakovost storitev po uveljavljenih metodologijah in standardih, ki veljajo pri opravljanju plačilnih in javnofinančnih storitev.

(1)UJP je organiziran kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance. UJP sestavljajo Urad UJP in območne enote UJP, ustanovljene za posamezno območje.

(2)Sedež UJP je v Ljubljani.

(3)Območne enote UJP, njihovo območje in sedež določi Vlada Republike Slovenije.

(1)UJP vodi generalni direktor ali generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor), ki vodi tudi Urad UJP.

(2)Generalni direktor poleg nalog predstojnika organa v skladu z zakoni, ki urejajo vodenje državnih organov, določa: 1. obliko in vsebino obrazcev ter dokumentacijo, ki se uporablja pri vodenju Registra proračunskih uporabnikov; 2. obliko in vsebino obrazcev ter dokumentacijo, ki se uporablja za dostop in uporabo aplikativne programske opreme, namenjene za opravljanje oziroma uporabo plačilnih in javnofinančnih storitev UJP; 3. splošne pogoje poslovanja UJP v zvezi z opravljanjem posameznih plačilnih in javnofinančnih storitev, uporabo informacijskih sistemov UJP in preostalih storitev, ki jih izvaja v skladu s predpisi.

(1)UJP za namen zagotavljanja neprekinjenega poslovanja v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega zakona zaradi tekoče obdelave plačilnih storitev ter zaradi namestitev ali vzdrževanja informacijskih sistemov in drugih dogodkov, ki se izvajajo izven delovnega časa UJP in bi lahko vplivali na neprekinjeno poslovanje, organizira pripravljenost na domu.

(2)Javni uslužbenec UJP, ki med odrejeno pripravljenostjo prejme sporočilo o zastoju delovanja elektronskih storitev, za katere se zahteva neprekinjeno poslovanje, ali o drugem dogodku, ki vpliva na neprekinjeno poslovanje, se nemudoma zglasi na delovnem mestu oziroma napako odpravi na daljavo z uporabo informacijske tehnologije.

(3)V primerih, ko je treba zagotoviti neprekinjeno pripravljenost na domu, se pripravljenost na domu praviloma organizira na način, da se izvaja tedensko kroženje javnih uslužbencev, ki jim je stalna pripravljenost na domu odrejena.

(4)Pripravljenosti ni mogoče odrediti javnim uslužbencem UJP, ki jim v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ni mogoče odrediti nadurnega ali nočnega dela. V primerih, ko se lahko odredi nadurno ali nočno delo na podlagi predhodnega soglasja, se lahko pripravljenost javnemu uslužbencu UJP odredi le na podlagi njegovega predhodnega soglasja.

(5)UJP javnega uslužbenca z odrejeno pripravljenostjo za delo seznani najmanj tri dni vnaprej, razen ko potrebe po odreditvi pripravljenosti zaradi narave stvari ni bilo mogoče predvideti.

(6)Ure pripravljenosti se ne vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če javni uslužbenec med pripravljenostjo dejansko dela, se ure dejanskega dela vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Delo, opravljeno med odrejeno pripravljenostjo za delo na dan, ko je javni uslužbenec že opravil dnevno ali tedensko delovno obveznost, se šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

(1)Register proračunskih uporabnikov je enotna informatizirana zbirka podatkov, povezana s Poslovnim registrom Slovenije in registrom transakcijskih računov.

(2)V Registru proračunskih uporabnikov se vodijo in dnevno posodabljajo podatki o Republiki Sloveniji, proračunskih uporabnikih, proračunih, upravljavcih sredstev sistema EZR, nadzornikih (v nadaljnjem besedilu: enote registra) in računih ter drugi podatki, določeni s tem zakonom.

(3)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način vodenja Registra proračunskih uporabnikov ter postopke odpiranja in zapiranja računov proračunskih uporabnikov in nadzornikov.

Za neposredne uporabnike državnega proračuna in proračunov občin, proračune in upravljavce sredstev sistema EZR ter za subjekte iz 15. člena tega zakona, ki pridobijo pravno sposobnost neposredno na podlagi zakona ali drugega ustanovitvenega akta, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, in se zaradi določb zakona ali ustanovitvenega akta ne smejo registrirati pri nobenem drugem registrskem organu, je Register proračunskih uporabnikov primarni register oziroma registrski organ UJP.

(1)V Register proračunskih uporabnikov se vključijo: 1. Republika Slovenija, kot pravna oseba javnega prava; 2. kot neposredni uporabniki državnega proračuna: državni organi in drugi subjekti, za katere zakon določa, da so neposredni uporabnik državnega proračuna; 3. kot neposredni uporabniki občinskega proračuna: občina in ožji deli občine, ki jim je s statutom občine dodeljen status pravne osebe; 4. kot posredni uporabniki: javni zavodi, javni skladi in javne agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina, razen če zakon določa drugače.

(2)Javni zavod, javna agencija ali javni sklad, ki ga ustanovi več občin, je posredni uporabnik proračuna tiste občine, v kateri ima sedež.

(3)Občinski organi ali organizacije, občinska uprava, vključno z organi skupne občinske uprave, ter ožji deli občine, ki nimajo statusa pravne osebe, se ne vključijo v Register proračunskih uporabnikov kot proračunski uporabniki.

(1)UJP proračunskim uporabnikom, proračunom in upravljavcem sredstev sistema EZR ob vključitvi v Register proračunskih uporabnikov dodeli šifro enote registra.

(2)UJP ob vpisu v Register proračunskih uporabnikov pri proračunskem uporabniku vnese šifro proračuna, šifre proračunov ustanoviteljev in šifro upravljavca sredstev sistema EZR. Šifra enote registra je v primeru proračuna občine enaka šifri proračunskega uporabnika.

(3)Podatke za dodelitev šifre neposrednega uporabnika državnega proračuna ter druge podatke, ki vplivajo na vključitev neposrednega uporabnika državnega proračuna v Register proračunskih uporabnikov, zagotavlja ministrstvo, pristojno za finance.

(4)V primeru reorganiziranja organov državne uprave se organu državne uprave dodeli nova šifra proračunskega uporabnika, če: 1. se mu spremenita naziv in področje dela ali 2. sprememba delovnega področja pomeni več kot 20 odstotkov zadnjega sprejetega finančnega načrta.

(5)Če se ustanovi nov državni organ ali če se državnemu organu spremeni šifra proračunskega uporabnika in ima ta državni organ tudi organ v sestavi, se spremeni tudi šifra organa v sestavi.

(6)Nadzorniku, ki nima statusa proračunskega uporabnika, se dodeli evidenčna številka v Registru proračunskih uporabnikov in ob vpisu vnesejo ostali podatki iz drugega odstavka tega člena.

(7)Šifre iz prvega odstavka tega člena in evidenčne številke iz prejšnjega odstavka enolično opredelijo posamezno enoto registra in so enolična identifikacija enote Registra proračunskih uporabnikov.

(8)Po izključitvi enote registra iz Registra proračunskih uporabnikov se njena šifra oziroma evidenčna številka ne sme znova uporabiti.

(1)Register proračunskih uporabnikov vsebuje podatke o: 1. Republiki Sloveniji; 2. proračunskih uporabnikih; 3. proračunih; 4. upravljavcih sredstev sistema EZR; 5. nadzornikih in skrbnikih; 6. računih; 7. obveščanju o plačilnih transakcijah in stanju na računih.

(2)Podatki o Republiki Sloveniji so: 1. identifikacija Republike Slovenije (šifra državnega proračuna, naziv, kratek naziv, naslov, pravnoorganizacijska oblika, matična številka, davčna številka, skupina po standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (v nadaljnjem besedilu: SKIS) in podatki za stike – elektronski naslov, telefonska številka); 2. dejavnost (šifra glavne dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD); 3. podatki o pooblaščenih osebah (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, elektronski naslov, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), datuma imenovanja in razrešitve, vrsta zastopnika); 4. datum ustanovitve; 5. datum vpisa v Register proračunskih uporabnikov; 6. zastopnik: pri zastopniku Republike Slovenije je vpisano »pristojni ministri skladno z zakonom, ki ureja državno upravo«.

(3)Podatki o proračunskih uporabnikih so: 1. identifikacija proračunskega uporabnika (šifra proračunskega uporabnika, naziv, kratek naziv in naziv v tujem jeziku, če sta navedena v ustanovitvenem aktu, naslov – oznaka in naziv statistične regije, šifra in naziv občine, naselje, ulica, hišna številka in dodatek k hišni številki, poštna številka in naziv pošte, pravnoorganizacijska oblika, matična številka, davčna številka, status, naslednik, SKIS in podatki za stike – elektronski naslov, telefonska številka); 2. vključenost v proračun (tip, skupina in podskupina proračunskega uporabnika ter šifra proračuna, ki mu proračunski uporabnik pripada); 3. dejavnost (šifra glavne dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD); 4. ustanovitelji (šifra, naziv, tip in matična številka ustanovitelja, šifra proračuna, delež ustanovitelja); 5. podatki o zastopnikih in pooblaščenih osebah (osebno ime, lastnoročni podpis, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, elektronski naslov, EMŠO, datuma imenovanja in razrešitve, vrsta zastopnika); 6. upravljanje likvidnosti (skupina za upravljanje likvidnosti in pripadnost sistemu EZR); 7. plačne skupine (oznaka plačne skupine); 8. vpisi v Register proračunskih uporabnikov (datumi ustanovitve ter vključitve in izključitve); 9. obveznost za poročanje (oznaka DA ali NE za posamezno vrsto poročila – premoženjska bilanca v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, in letna poročila v skladu z zakonom, ki ureja računovodstvo).

(4)Podatki o proračunih so: 1. identifikacija proračuna (šifra državnega proračuna in proračunov občin, naziv, kratek naziv, naslov in podatki za stike – elektronski naslov, telefonska številka); 2. šifre proračunov ustanoviteljev (šifre in nazivi); 3. upravljavec sredstev sistema EZR (šifra in naziv); 4. podatki o zastopnikih (osebno ime, lastnoročni podpis, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, elektronski naslov, EMŠO, datuma imenovanja in razrešitve, vrsta zastopnika); 5. vpisi v Register proračunskih uporabnikov (datumi ustanovitve ter vključitve in izključitve).

(5)Podatki o upravljavcih sredstev sistema EZR so: 1. identifikacija upravljavca sredstev sistema EZR (šifra za upravljanje likvidnosti sistemov EZR, naziv, kratek naziv, naslov in podatki za stike – elektronski naslov, telefonska številka); 2. upravljavec sredstev sistema EZR (šifra in naziv); 3. podatki o zastopnikih (osebno ime, lastnoročni podpis, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, elektronski naslov, EMŠO, datuma imenovanja in razrešitve, vrsta zastopnika); 4. vpisi v Register proračunskih uporabnikov (datumi vključitve in izključitve ter zadnje spremembe); 5. podatki za povezave z drugimi podatkovnimi zbirkami (matična številka, davčna številka in SKIS).

(6)Podatki o nadzornikih oziroma skrbnikih so identifikacija nadzornika oziroma skrbnika (šifra nadzornika oziroma skrbnika, naziv, kratek naziv, naslov, pravnoorganizacijska oblika, tip, matična številka, davčna številka, status in podatki za stike – elektronski naslov, telefonska številka).

(7)Podatki o računih so: 1. tip računa; 2. številka računa; 3. številka računa za plačilo stroškov plačilnih storitev; 4. številka računa za pripis obresti; 5. popoln oziroma dolg naziv računa; 6. kratek naziv računa; 7. valute računa; 8. vrsta računa po zahtevah registra transakcijskih računov; 9. imetnik računa; 10. souporaba računa; 11. podatki o posebnem računu z ničelnim stanjem (številka računa, poslovna identifikacijska koda banke, kratek naziv, naslov, matična številka, davčna številka, datumi odprtja in zaprtja ter zadnje spremembe); 12. podatki o zastopnikih in pooblaščenih osebah (osebno ime, lastnoročni podpis, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, elektronski naslov, EMŠO, datuma imenovanja in razrešitve, vrsta zastopnika); 13. identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za razpolaganje s sredstvi na računu in podpisovanje plačilnih nalogov (osebno ime, lastnoročni podpis, način podpisovanja, omejitve razpolaganja); 14. nadzorniki; 15. skrbnik; 16. aktivnost; 17. oznaka za vloge, 18. oznaka za likvidnostna posojila, 19. oznaka za objavo v registru transakcijskih računov; 20. datum odprtja računa; 21. datum zadnje spremembe; 22. oznaka opravljenega prenosa v register transakcijskih računov; 23. datum zaprtja računa; 24. pravni naslednik računa; 25. šifra proračunskega uporabnika računovodje, ki vodi računovodstvo imetnika; 26. šifra proračunskega uporabnika prejemnika; 27. SKIS.

(8)Podatki za obveščanje o plačilnih transakcijah in stanju na računih so: 1. imena prejemnikov obvestil; 2. naslovi prejemnikov obvestil (naslov in elektronski naslov); 3. način dostave obvestil; 4. vrsta obvestila.

(9)UJP lahko v Registru proračunskih uporabnikov vodi tudi druge podatke, potrebne za vodenje računov in identifikacijo posamezne enote registra ali njenega zastopnika ali pooblaščene osebe. Drugi osebni podatki se lahko vodijo le, če vrsto osebnih podatkov in namen njihove obdelave določa zakon.

V postopkih vključitve proračunskega uporabnika v Register proračunskih uporabnikov in izključitve proračunskega uporabnika iz njega se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, razen če je s tem zakonom določeno drugače.

(1)Vse vloge v postopkih vključitve proračunskega uporabnika v Register proračunskih uporabnikov in izključitve proračunskega uporabnika iz njega, kot tudi vloge, s katerimi se sporočajo podatki, ki se vodijo v Registru proračunskih uporabnikov, ter spremembe teh podatkov, se vlagajo izključno v elektronski obliki.

(2)Vloga se lahko vloži prek informacijskega sistema UJP, namenjenega za sprejem vlog in obveščanje (v nadaljnjem besedilu: spletni sistem UJP). Vloga, vložena v spletni sistem UJP, se šteje za vloženo z dnem, ko spletni sistem UJP vložniku samodejno potrdi prejem.

(1)Uporabnik javnofinančnih sredstev, ki se v skladu z določbami 15. člena tega zakona vključi v Register proračunskih uporabnikov, ali njegov ustanovitelj vlogo za vključitev v Register proračunskih uporabnikov vloži najpozneje v petih delovnih dneh od ustanovitve, spremembe pravnoorganizacijske oblike oziroma vpisa v drug primarni register.

(2)Naziv proračunskega uporabnika se mora jasno razlikovati od nazivov drugih proračunskih uporabnikov, vključenih v Register proračunskih uporabnikov.

(3)Če UJP ugotovi, da je v vlogi naveden enak ali podoben naziv, kot ga ima drug proračunski uporabnik, ki je že vključen v Register proračunskih uporabnikov, pozove predlagatelja, da v 90 dneh sporoči nov naziv proračunskega uporabnika, ki bo ustrezal zahtevam iz prejšnjega odstavka.

(4)Če uporabnik javnofinančnih sredstev ali njegov ustanovitelj ne dopolni vloge za vključitev v roku, ki ga v pozivu za dopolnitev določi UJP, ta vloge ne zavrže, temveč nadaljuje postopek na podlagi dokumentov, ki so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, predpisov lokalnih skupnosti, objavljenih v uradnem glasilu, in dokumentov, ki jih pridobi iz Poslovnega registra Slovenije, iz katerih je razvidna ustanovitev, sprememba pravnoorganizacijske oblike, ustanoviteljev, zastopnikov ali druga statusna sprememba, pomembna za ugotovitev statusa proračunskega uporabnika in vpis podatkov v Register proračunskih uporabnikov.

(5)Če uporabnik javnofinančnih sredstev, ki se vključi v Register proračunskih uporabnikov, ali njegov ustanovitelj ne vloži vloge za vključitev v Register proračunskih uporabnikov, UJP uvede postopek po uradni dolžnosti na podlagi dokumentov iz prejšnjega odstavka.

(6)Če je uporabnik javnofinančnih sredstev subjekt iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, izda UJP odločbo o vključitvi v Register proračunskih uporabnikov, dodeli proračunskemu uporabniku šifro proračunskega uporabnika in v Register proračunskih uporabnikov vpiše vse podatke, določene s tem zakonom.

(7)V primeru tretjega odstavka tega člena izda UJP subjektu, ki se vključi v Register proračunskih uporabnikov, začasno odločbo o vključitvi v Register proračunskih uporabnikov, v kateri določi začasen naziv proračunskega uporabnika. Po prejemu podatkov o novem nazivu, ki ustreza zahtevam tretjega odstavka tega člena, UJP izda glavno odločbo, s katero razveljavi začasno odločbo. Če predlagatelj ne dopolni vloge v roku iz tretjega odstavka tega člena, z glavno odločbo naziv proračunskega uporabnika določi UJP.

(8)Če subjekt, glede katerega se odloča o vpisu v Register proračunskih uporabnikov, ni subjekt iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, UJP izda odločbo o zavrnitvi vloge za vključitev v Register proračunskih uporabnikov.

(9)Če UJP ugotovi, da ima več proračunskih uporabnikov v nasprotju z drugim odstavkom tega člena enak ali podoben naziv, pozove te proračunske uporabnike, naj v 90 dneh sporočijo spremenjeni naziv. O spremembi naziva UJP izda odločbo. Če se proračunski uporabnik ne odzove na poziv, UJP po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero določi naziv, ki se jasno razlikuje od nazivov drugih proračunskih uporabnikov, ter spremembo naziva vpiše v Register proračunskih uporabnikov.

(10)Zoper odločbe iz šestega, sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v 15 dneh od vročitve odločbe. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(11)Kadar je proračunski uporabnik vpisan v sodni register, UJP odločbo iz sedmega in devetega odstavka tega člena vroči pristojnemu registrskemu sodišču. Sodišče po prejemu odločbe UJP izvede postopek za vpis naziva subjekta po uradni dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja sodni register.

(1)Enote registra vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v Registru proračunskih uporabnikov, sporočijo UJP v petih delovnih dneh po nastanku spremembe.

(2)Za enote registra, ki opustijo dolžnost iz prejšnjega odstavka, vpiše UJP spremembe podatkov v Register proračunskih uporabnikov po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, pridobljenih iz drugih javnih registrov in evidenc. Če vpis sprememb podatkov ni mogoč po uradni dolžnosti ali na podlagi podatkov iz drugih registrov, UJP pozove enoto registra, da v petih delovnih dneh predloži zahtevane podatke oziroma dokumente.

(3)UJP o vpisu sprememb podatkov izda obvestilo in ga pošlje enoti registra, na katero se sprememba nanaša.

(4)UJP vodi Register proračunskih uporabnikov tako, da je zagotovljeno trajno spremljanje vseh vpisov v Register proračunskih uporabnikov (zgodovina podatkov).

(1)UJP izvede postopek izključitve iz Registra proračunskih uporabnikov na podlagi vloge proračunskega uporabnika oziroma njegovega ustanovitelja ali pravnega naslednika.

(2)Subjekt iz prejšnjega odstavka najpozneje v petih delovnih dneh od začetka veljavnosti akta o statusnem preoblikovanju oziroma akta o izbrisu iz primarnega registra o tem obvesti UJP ter predloži zahtevano dokumentacijo za izključitev iz Registra proračunskih uporabnikov.

(3)Če subjekt iz prvega odstavka tega člena ne dopolni vloge za izključitev v roku, ki ga v pozivu za dopolnitev določi UJP, ta vloge ne zavrže, temveč nadaljuje postopek na podlagi dokumentov, objavljenih v Uradnem listu Republike Slovenije, in dokumentov, ki jih pridobi iz Poslovnega registra Slovenije, iz katerih je razvidna odločitev ustanoviteljev o prenehanju obstoja proračunskega uporabnika ali sprememba pravnoorganizacijske oblike, ustanoviteljev, zastopnikov ali druga statusna sprememba, pomembna za prenehanje statusa proračunskega uporabnika, ter proračunskega uporabnika izključi iz Registra proračunskih uporabnikov.

(4)Če subjekt iz prvega odstavka tega člena ne vloži vloge za izključitev iz Registra proračunskih uporabnikov, UJP na podlagi dokumentov iz prejšnjega odstavka uvede postopek po uradni dolžnosti.

(5)Ob vključitvi EZR občine v sistem EZR države UJP uvede postopek izključitve upravljavca sredstev sistema EZR občine iz Registra proračunskih uporabnikov po uradni dolžnosti.

(6)UJP ob upoštevanju 15. člena tega zakona izda odločbo o zavrnitvi vloge za izključitev ali odločbo o izključitvi proračunskega uporabnika iz Registra proračunskih uporabnikov. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, ki se vloži v 15 dneh od vročitve odločbe. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(7)UJP pred izključitvijo proračunskega uporabnika iz Registra proračunskih uporabnikov preveri njegove račune, ki jih vodi v skladu s tem zakonom, in ga pozove, da v 15 dneh od dneva prejema poziva pri UJP zapre vse odprte račune. Če proračunski uporabnik ne zapre računov v roku iz prejšnjega stavka, UJP zapre račune po uradni dolžnosti in denarna sredstva prenese na račun, namenjen za izvrševanje državnega proračuna oziroma proračuna občine, v katerega so bili vključeni računi proračunskega uporabnika.

(1)UJP dnevno prevzema od upravljavca Poslovnega registra Slovenije in registra transakcijskih računov podatke, potrebne za vzdrževanje Registra proračunskih uporabnikov in opravljanje nalog s svojega delovnega področja.

(2)UJP je podatke in dokumente, ki jih potrebuje za vodenje Registra proračunskih uporabnikov, upravičen dobivati brezplačno.

Državni organi, upravljavci sredstev sistema EZR in upravljavci javnih zbirk podatkov lahko brezplačno prevzemajo podatke iz 17. člena tega zakona v obsegu, ki ga potrebujejo za vodenje svojih registrov in uradnih evidenc ali za namen svojih z zakonom predpisanih pristojnosti.

UJP zagotavlja dostop do javnih podatkov posameznega proračunskega uporabnika v Registru proračunskih uporabnikov na način in pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo posredovanje in ponovno uporabo informacij javnega značaja.

(1)UJP za izvajanje in evidentiranje javnofinančnih tokov, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja javne finance, ter za opravljanje plačilnih storitev vodi naslednje račune: 1. zakladniške podračune upravljavcev sredstev sistema EZR države in EZR občin, namenjene za upravljanje denarnih sredstev posameznega sistema EZR; 2. podračune proračunov države in občin, namenjenih za opravljanje plačilnih storitev za neposredne proračunske uporabnike; 3. podračune JFP, namenjene plačevanju in razporejanju obveznih dajatev; 4. podračune proračunskih uporabnikov in enot proračunskih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: podračuni proračunskih uporabnikov), namenjene za opravljanje plačilnih storitev; 5. druge račune, določene z drugimi predpisi.

(2)UJP vodi evidenčne račune za račune proračunskih uporabnikov, odprte izven sistema EZR v državi in tujini v skladu s tretjim odstavkom 31. člena tega zakona.

(3)UJP vodi podračune JFP in opravlja plačilne storitve za subjekte, ki nimajo statusa proračunskega uporabnika, če so subjekti nosilci javnih pooblastil in imajo v Registru proračunskih uporabnikov status nadzornika ali status skrbnika.

(4)Posebni namenski transakcijski račun se lahko ob soglasju ministra, pristojnega za finance, in soglasju Banke Slovenije odpre pri Banki Slovenije za: 1. sredstva donacij, če donator zahteva ločeno vodenje sredstev; 2. sredstva Evropske unije, namenjena za izvedbo določenega programa oziroma projekta, če je ločeno vodenje sredstev določeno v predpisih Evropske unije; 3. tuja gotovinska sredstva, zasežena na podlagi zakona, če je gotovina v tujih valutah, v katerih se ne vodi EZR; 4. sredstva sukcesije in druga sredstva nasledstva; 5. tuje valute, v katerih se ne vodi EZR; 6. upravljanje denarnih sredstev sistema EZR države; 7. potrebe poravnave poslov iz naslova nematerializiranih vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je Republika Slovenija.

(5)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi postopke in način vodenja računov pri UJP, način opravljanja plačilnih storitev UJP, način obveščanja o plačilnih transakcijah, izvršenih v dobro ali v breme računov, odprtih pri UJP.

Po zaprtju podračuna oziroma evidenčnega računa se ista številka podračuna oziroma evidenčnega računa ne sme znova uporabiti.

(1)UJP kot javnofinančno storitev zagotavljanja podatkov o računih: 1. za imetnike računov, proračune in upravljavce sredstev sistema EZR ter nosilce javnih pooblastil pripravlja in pošilja obvestila o plačilnih transakcijah in stanju sredstev na računu ter druge informacije, ki jih določata zakon ali podzakonski predpis; 2. upravljavcem sredstev sistema EZR zagotavlja podatke o stanju sredstev in prometu na podračunih v okviru EZR posameznega upravljavca; 3. upravljavcu sredstev sistema EZR države zagotavlja podatke o stanju sredstev in prometu na podračunih v okviru vseh EZR; 4. za proračunske uporabnike ter pristojne organe in organizacije zbira in pošilja podatke o plačilnih transakcijah za statistične, davčne in analitične namene v skladu z zakonom in drugimi predpisi; 5. zbira in evidentira podatke o računih, ki jih imajo proračunski uporabniki in Republika Slovenija v skladu s tretjim odstavkom 31. člena tega zakona lahko odprte izven sistema EZR v državi ali tujini, in o stanju sredstev na teh računih ter tudi podatke o plačilnih transakcijah, izvršenih v breme ali dobro teh računov, če je to za posamezno vrsto računa v skladu s tretjim odstavkom 31. člena tega zakona izrecno določeno; 6. zbira in evidentira podatke o drugih računih in plačilnih transakcijah ter stanju sredstev na teh računih, če tako določa drug zakon ali predpis ministra, pristojnega za finance.

(2)V primeru neizvršene ali nepravilno izvršene ali preklicane oziroma zavrnjene plačilne transakcije lahko UJP pri drugih ponudnikih plačilnih storitev opravi poizvedbe in zahteva ter brezplačno pridobiva podatke o plačilni transakciji, vključno z osebnimi in drugimi zaupnimi podatki (ime in naslov plačnika ali prejemnika, IBAN oziroma številka transakcijskega računa, davčna številka, referenca, namen plačila, koda namena, znesek, datum plačila, telefonska številka, e-poštni naslov, revizijske sledi, korespondenca s stranko) ali kopije plačilnih nalogov in druge podatke, potrebne za učinkovito izsleditev plačilne transakcije ali za obravnavo reklamacij ali zahtevkov proračunskih uporabnikov in drugih oseb, na katere se plačilna transakcija nanaša.

(3)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način zagotavljanja podatkov o računih in plačilnih transakcijah.

(1)Proračunski uporabnik lahko vključi podračun v poslovanje z direktno obremenitvijo prek UJP na podlagi predloženega zahtevka za vključitev v poslovanje z direktnimi obremenitvami v skladu s splošnimi pogoji za poslovanje z direktnimi obremenitvami za proračunske uporabnike, ki jih sprejme generalni direktor UJP.

(2)Nadzornik lahko vključi podračun JFP v poslovanje z direktno obremenitvijo prek UJP na podlagi pooblastila imetnika podračuna JFP in s predložitvijo zahtevka za vključitev v poslovanje z direktnimi obremenitvami.

(3)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način vključitve podračuna JFP v poslovanje z direktno obremenitvijo.

(1)Pravna oseba, ki je pridobila status proračunskega uporabnika in je predhodno poslovala prek enega ali več računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, v 30 dneh po dokončnosti odločbe o vključitvi v Register proračunskih uporabnikov zapre vse račune pri drugih ponudnikih plačilnih storitev.

(2)Proračunski uporabnik, ki prenese del nalog na drugega proračunskega uporabnika in ima v ta namen odprtega enega ali več računov, te zapre.

(1)Proračunski uporabnik ne sme odpirati ali uporabljati plačilnih, transakcijskih, fiduciarnih, skupnih ali drugih računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev in uporabljati plačilne storitve izven sistema EZR, razen v primeru izjem iz tretjega odstavka tega člena.

(2)Ponudniki plačilnih storitev zavrnejo zahtevek za odprtje računa ali naročilo plačilnih storitev, ki je v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko: 1. proračunski uporabnik pri bankah in hranilnicah, ki vodijo posebne račune z ničelnim stanjem na podlagi krovne pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za finance, odpre in uporablja posebne račune z ničelnim stanjem izključno za dvig ali polog domače in tuje gotovine. Banke in hranilnice iz prejšnjega stavka UJP brezplačno sporočajo podatke o plačilih, opravljenih v breme in dobro teh računov, ter o stanju sredstev na njih; 2. diplomatska predstavništva in konzulati Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DPK) odpirajo in uporabljajo račune pri bankah v državi, kjer ima DPK sedež, če predhodno pridobijo soglasje ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, o odprtju teh računov obvesti UJP, ki odpre evidenčne račune. DPK ali ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, UJP brezplačno sporoča podatke o stanju sredstev na njih; 3. kulturni atašeji oziroma kulturno-informacijski centri ali umetniške rezidence ali druge organizacijske oblike, ki delujejo v okviru ministrstva, pristojnega za kulturo, v drugi državi kot dislocirana enota DPK v okviru skupnih projektov ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in ministrstva, pristojnega za kulturo, če predhodno pridobijo soglasje ministrstva, pristojnega za kulturo, lahko odprejo in uporabljajo račune pri bankah v državi, kjer ima posamezen DPK sedež. Ministrstvo, pristojno za kulturo, o odprtju teh računov obvesti UJP, ki odpre evidenčne račune. Ministrstvo, pristojno za kulturo, UJP brezplačno sporoča podatke o stanju sredstev na njih; 4. obrambni atašeji, obrambni predstavniki pri mednarodnih organizacijah in drugi uslužbenci Republike Slovenije na obrambnem področju, izenačeni z diplomati v sprejemnih državah oziroma pri mednarodnih organizacijah, vojaška predstavništva v tujini ter slovenski kontingenti na mednarodnih operacijah in misijah odpirajo in uporabljajo račune pri bankah v državi, kjer delujejo, če predhodno pridobijo soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. Ministrstvo, pristojno za obrambo, o odprtju teh računov obvesti UJP, ki odpre evidenčne račune. Ministrstvo, pristojno za obrambo, UJP brezplačno sporoča podatke o stanju sredstev na njih; 5. Republika Slovenija za namen upravljanja sredstev varnostnih rezerv odpre in uporablja račun pri banki, ki ga upravlja Slovenska izvozna in razvojna banka (v nadaljnjem besedilu: SID banka) v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, in zakonom, ki ureja pooblastilo SID banke. SID banka o odprtju tega računa obvesti UJP, ki odpre evidenčni račun. Banka, ki za Republiko Slovenijo oziroma SID banko vodi navedeni račun, UJP brezplačno sporoča podatke o plačilih, opravljenih v breme in dobro tega računa, ter o stanju sredstev na tem računu; 6. Republika Slovenija s soglasjem ministra, pristojnega za finance, za namen zadolževanja in upravljanja državnega dolga ter za namen servisiranja dolga odpre in uporablja račun v tujini. Imetnik računa o odprtju posameznega računa obvesti UJP, ki odpre evidenčni račun. Imetnik računa, ki ima račun odprt v tujini, UJP sporoča podatke o stanju sredstev na njih; 7. proračunski uporabniki odpirajo in uporabljajo trgovalne račune pri ponudnikih investicijskih storitev v skladu s predpisi, ki urejajo trg finančnih instrumentov, ter za namene, določene v tem zakonu in zakonu, ki ureja javne finance, ali v drugem zakonu, ki za proračunske uporabnike določa pogoje upravljanja finančnega premoženja. Ponudniki investicijskih storitev, ki za proračunske uporabnike vodijo trgovalne račune, in proračunski uporabniki, ki odpirajo trgovalne račune v tujini, obvestijo UJP o odprtju trgovalnih računov in mu brezplačno sporočajo podatke o stanju sredstev na njih.

(4)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi: 1. način odpiranja in uporabe posebnih računov z ničelnim stanjem ter način in rok sporočanja podatkov o plačilih, opravljenih v breme in dobro teh računov, ter stanju sredstev na računih (1. točka prejšnjega odstavka) in 2. obseg in način sporočanja podatkov v zvezi z računi, odprtimi izven sistema EZR (2. do 7. točka prejšnjega odstavka).

(1)Ob upoštevanju prepovedi odpiranja računov iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko proračunski uporabnik izven sistema EZR uporablja naslednje elektronske plačilne instrumente: 1. plačilne kartice; 2. elektronske denarnice na mobilnih telefonih, prenosnih računalnikih ali drugih prenosnih elektronskih napravah (v nadaljnjem besedilu: mobilna elektronska denarnica), ki jih zagotavljajo ponudniki elektronskih storitev (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj mobilne elektronske denarnice); 3. elektronske denarnice na spletnem uporabniškem računu (v nadaljnjem besedilu: spletna elektronska denarnica) pri upravljavcu spletnega plačilnega sistema, ki omogoča pošiljanje in prejemanje elektronskega denarja prek spleta (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj spletne elektronske denarnice); 4. druge sodobne elektronske plačilne instrumente, ki omogočajo negotovinski prenos sredstev.

(2)Proračunski uporabnik lahko uporablja elektronski plačilni instrument poslovnega subjekta, ki ga nadzoruje Banka Slovenije, ali drug pristojni nadzorni organ Evropske unije ali države, v kateri ima svoj sedež ali podružnico.

(3)Za namen preglednosti finančnega poslovanja proračunskih uporabnikov se upoštevajo naslednje zahteve: 1. proračunski uporabnik za vse prenose denarnih sredstev, izvršene z uporabo plačilnega instrumenta v obračunskem obdobju, neposredno bremeni račun proračunskega uporabnika, odprt pri UJP; 2. proračunski uporabnik vzpostavi in vodi evidenco o plačilnih transakcijah, izvršenih s posameznim plačilnim instrumentom iz prvega odstavka tega člena.

(4)Proračunski uporabniki pri uporabi plačilnih kartic oziroma izdajatelji plačilnih kartic proračunskim uporabnikom upoštevajo naslednje omejitve in prepovedi: 1. izdajatelj plačilne kartice lahko za proračunskega uporabnika vodi evidenčni kartični račun, namenjen za evidentiranje vseh nakupov blaga in storitev oziroma plačilnih transakcij, izvršenih s posamezno plačilno kartico. Evidenčni kartični račun se ne sme uporabljati kot transakcijski ali plačilni račun; 2. proračunski uporabnik plačilne kartice ne sme uporabljati za obročne nakupe. Izdajatelji plačilnih kartic in ponudniki blaga ter storitev proračunskim uporabnikom zavrnejo zahtevek za pridobitev plačilne kartice oziroma nakup, ki je v nasprotju z navedeno prepovedjo; 3. proračunski uporabnik lahko uporablja plačilno kartico z odloženim plačilom pod pogojem, da se celotni znesek vseh nakupov blaga ali storitev plača enkrat mesečno na dan, ki ga s pogodbo določita proračunski uporabnik in izdajatelj plačilne kartice; 4. proračunski uporabnik lahko uporablja predplačniško kartico pod pogojem, da se prenos sredstev za kritje dobroimetja na predplačniški kartici ali morebitno vračilo neporabljenega dobroimetja ter evidentiranje transakcij in stanja sredstev izvedeta v skladu s prejšnjim odstavkom.

(5)Proračunski uporabniki pri uporabi elektronskih denarnic oziroma izdajatelji elektronskih denarnic proračunskim uporabnikom upoštevajo naslednje omejitve in prepovedi: 1. za namen poslovanja z mobilno ali spletno elektronsko denarnico lahko proračunski uporabnik pri izdajatelju elektronske denarnice odpre uporabniški račun, ki se ne sme uporabljati kot plačilni ali transakcijski račun. Proračunski uporabnik takoj zapre uporabniški račun, če izdajatelj elektronske denarnice svojo storitev ali sistem nadgradi tako, da uporabniški račun prevzame funkcijo transakcijskega ali plačilnega računa z identifikacijsko številko računa, ki omogoča enolično identifikacijo države ponudnika plačilnih storitev, ponudnika plačilnih storitev, ki račun vodi, in imetnika računa; 2. proračunski uporabnik lahko uporablja mobilno elektronsko denarnico pod pogojem, da se prenos sredstev za kritje dobroimetja v mobilni elektronski denarnici ali morebitno vračilo neporabljenega dobroimetja ter evidentiranje transakcij in stanja sredstev izvedejo v skladu s tretjim odstavkom tega člena; 3. proračunski uporabnik lahko spletno elektronsko denarnico uporablja za namen pošiljanja elektronskega denarja spletnim trgovcem ali za prejemanje elektronskega denarja od spletnih kupcev blaga in storitev, ki jih proračunski uporabnik ponuja prek spleta, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a. proračunski uporabnik pri odprtju uporabniškega računa pri izdajatelju spletne elektronske denarnice vzpostavi ustrezno povezavo s svojim računom, odprtim pri UJP; b. če izdajatelj spletne elektronske denarnice pogojuje izvedbo plačilne transakcije ali odprtje uporabniškega računa z uporabo plačilne kartice, lahko proračunski uporabnik za plačila blaga in storitev v breme spletne elektronske denarnice uporabi plačilno kartico, pri čemer proračunski uporabnik in izdajatelj plačilne kartice upoštevata zahteve iz tretjega in četrtega odstavka tega člena; c. spletna elektronska denarnica se lahko uporablja za enkratna plačila blaga in storitev do višine ponudbe oziroma predračuna spletnega trgovca. Po izvedbi enkratnega plačila mora biti stanje v spletni elektronski denarnici 0 eurov; č. proračunski uporabnik, ki spletno elektronsko denarnico uporablja za prejemanje plačil od svojih kupcev oziroma uporabnikov storitev, vse prilive denarnih sredstev prenese v dobro podračuna pri UJP najpozneje naslednji delovni dan; d. proračunski uporabnik lahko priliv denarnih sredstev oziroma denarno dobroimetje iz prejšnjega odstavka v istem dnevu uporabi za poravnavo svoje obveznosti oziroma enkratno plačilo blaga ali storitev pod pogojem, da se po izvedbi plačila neporabljeno dobroimetje sredstev prenese na račun pri UJP v skladu s prejšnjo točko ter da je zagotovljena ustrezna evidenca o plačilnih transakcijah v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(6)Proračunski uporabniki pri svojem poslovanju ne smejo uporabljati e-denarnih žetonov ali drugih kriptosredstev, razen če zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis določa drugače.

(7)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vrste elektronskih plačilnih instrumentov in način poslovanja proračunskih uporabnikov s posameznimi elektronskimi plačilnimi instrumenti izven sistema EZR.

Za opravljanje plačilnih storitev UJP se uporabljajo določbe zakona, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, razen določb, ki urejajo skupne plačilne račune, sklenitev pogodbe o plačilnih storitvah in obvladovanje operativnih varnostnih tveganj ter poročila o incidentih.

(1)UJP nudi podporo za spletno plačevanje blaga in storitev proračunskih uporabnikov ter obveznih dajatev. V ta namen vzdržuje informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča, da se s plačilnimi karticami ali prek sistema spletnega bančništva in sistema mobilne telefonije ali z drugimi elektronskimi plačilnimi instrumenti negotovinsko plačujejo obvezne dajatve v upravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih ali storitve in blago, ki jih proračunski uporabniki zagotavljajo svojim strankam prek svojih spletnih portalov oziroma spletnih trgovin.

(2)UJP nudi uporabo enotnega spletnega portala, ki deluje v okviru sistema za spletno plačevanje in omogoča enostavno, hitro ter brezplačno vzpostavitev spletne trgovine, namenjene izvajanju spletnih nakupov ter plačil storitev in blaga proračunskih uporabnikov.

(3)UJP nudi podporo iz prvega odstavka tega člena za spletno plačevanje storitev in obveznih dajatev, ki jih zunanji ponudniki ponujajo svojim strankam v okviru izvajanja javnih pooblastil ali drugih pristojnosti prek enotnega portala, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov državne uprave.

(4)Proračunski uporabniki, ki svojim strankam omogočajo spletna plačila storitev in blaga ter obveznih dajatev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, prejemajo plačila in izmenjujejo podatke o plačilnih transakcijah le prek sistema za spletno plačevanje, ki ga upravlja UJP.

(5)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način izvajanja nalog UJP v zvezi s sistemom za spletno plačevanje obveznih dajatev, storitev in blaga proračunskih uporabnikov in zunanjih ponudnikov.

(1)UJP zagotavlja na svojih negotovinskih plačilnih mestih pravnim in fizičnim osebam plačevanje obveznih dajatev s plačilnimi karticami ali mobilnimi denarnicami, ki podpirajo plačevanje s plačilnimi karticami ali drugimi negotovinskimi plačilnimi instrumenti, ki jih odobri UJP.

(2)UJP lahko vzpostavi enotno virtualno (spletno) plačilno mesto, prek katerega se s plačilnimi karticami ali prek sistema spletnega bančništva in sistema mobilne telefonije ali z drugimi plačilnimi instrumenti negotovinsko odrejajo in izvršujejo plačilne transakcije za namene, določene v prejšnjem odstavku.

(1)UJP v okviru nalog, vezanih na plačevanje, razporejanje in poročanje o obveznih dajatvah, opravlja naslednje storitve: 1. razporeja obvezne dajatve iz podračunov JFP na podračune prejemnikov; 2. zagotavlja in usklajuje podatke in informacije o plačilih, razporeditvah in vračilih obveznih dajatev z nadzorniki oziroma skrbniki ter prejemniki na ravni države in občin; 3. nudi podporo nadzornikom za poročanje o stanju odprtih terjatev in obveznosti iz naslova obveznih dajatev ter omogoča prevzem navedenih podatkov prejemnikom.

(2)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi: 1. skupine in vrste podračunov JFP; 2. način plačevanja in razporejanja obveznih dajatev na podračune in račune prejemnikov; 3. obliko in način sporočanja podatkov s plačilnih nalogov za plačilo obveznih dajatev oziroma podatkov za razčlenitev plačil s prehodnih davčnih in prehodnih carinskih podračunov na podračune prejemnikov; 4. vsebino, obliko, način in roke sporočanja podatkov o plačilnih transakcijah, vezanih na plačevanje, razporejanje in razčlenjevanje obveznih dajatev prejemnikom, nadzornikom in skrbnikom.

(1)Za pravilno prepoznavanje plačnika, vrste obvezne dajatve ter nadzornika so pri plačilu obveznih dajatev na plačilnem nalogu navedeni aktiven podračun JFP, objavljen v registru transakcijskih računov, referenca odobritve in drugi podatki, določeni v predpisu iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena.

(2)Ponudniki plačilnih storitev zavrnejo plačilni nalog, na katerem je plačnik navedel neobstoječi ali ukinjeni podračun JFP ali referenco, ki ni v skladu s predpisom iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena.

(1)UJP nudi programsko podporo za poročanje nadzornikov oziroma skrbnikov o stanju odprtih terjatev in obveznosti iz naslova obveznih dajatev ter omogoča programski prevzem navedenih podatkov prejemnikom.

(2)Nadzorniki oziroma skrbniki poročajo o odprtih terjatvah in obveznostih iz naslova obveznih dajatev računovodskim službam prejemnikov štirikrat letno, in sicer: 1. do 5. maja za poročevalsko obdobje od 1. januarja do 31. marca; 2. do 5. avgusta za poročevalsko obdobje od 1. aprila do 30. junija; 3. do 5. novembra za poročevalsko obdobje od 1. julija do 30. septembra; 4. do 5. februarja (naslednjega leta) za poročevalsko obdobje (preteklega leta) od 1. oktobra do 31. decembra.

(3)Če dan za poročanje o terjatvah in obveznostih iz naslova obveznih dajatev iz prejšnjega odstavka ni delovni dan, je rok za poročanje naslednji delovni dan.

(4)Nadzorniki oziroma skrbniki poročajo o terjatvah in obveznostih iz naslova obveznih dajatev v elektronski obliki prek spletne aplikacije pri UJP v strukturi, določeni v predpisu iz 4. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona.

(5)Za enotno izvajanje predpisov s področja obveznih dajatev se v zvezi s poročanjem iz drugega odstavka tega člena na osrednjem spletnem mestu državne uprave, objavljajo navodila nadzornikom za evidentiranje terjatev obveznih dajatev, terjatev obveznih dajatev, posredovanih v davčno izvršbo, in odpis terjatev obveznih dajatev.

(1)Izvršbe in zavarovanja na denarna sredstva proračunskih uporabnikov se lahko opravljajo izključno prek podračunov, odprtih pri UJP.

(2)Določbe zakona, ki urejajo izvršbo na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, se ne uporabljajo za naslednje račune, na katerih se vodijo posebna proračunska sredstva, ki ne morejo biti predmet izvršbe: 1. zakladniški podračun upravljavca sredstev sistema EZR države in EZR občine; 2. podračuni JFP; 3. posebni namenski transakcijski računi, odprti pri Banki Slovenije; 4. posebni računi z ničelnim stanjem, odprti pri banki ali hranilnici za namen enkratnega pologa ali dviga gotovine; 5. podračuni UJP, namenjeni za zbiranje obveznih dajatev, vplačanih prek negotovinskih plačilnih mest; 6. drugi podračuni, katerih imetnik je UJP in se uporabljajo za namen opravljanja nalog in storitev, določenih s tem ali drugim zakonom.

(1)Proračunski uporabniki v osmih dneh po izdaji ali akceptiranju ali avaliranju menice pošljejo UJP naslednje podatke: 1. naziv, naslov in šifra proračunskega uporabnika, izdajatelja ali akceptanta ali avalista menice; 2. status proračunskega uporabnika iz naslova menice (glavni dolžnik oziroma izdajatelj, akceptant, porok oziroma avalist); 3. ime, sedež, naslov, matična in davčna številka meničnega upnika; 4. vrsta menice; 5. zaporedna številka izdane ali akceptirane ali avalirane menice; 6. datum izdaje ali akceptiranja ali avaliranja menice; 7. kraj izdaje ali akceptiranja ali avaliranja menice; 8. menični znesek in valuta; 9. višina osnovnega zavarovanja obveznosti; 10. datum dospelosti ali zapadlosti; 11. podatki o pogojih in omejitvah v zvezi z unovčenjem iz menične izjave in klavzule.

(2)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način priglasitve izdane, akceptirane in avalirane menice.

(1)UJP unovči domicilirano menico v breme podračuna, ki ga ima menični dolžnik ali porok pri UJP, na način in pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.

(2)Vse menice, ki jih izda ali akceptira ali avalira proračunski uporabnik, se unovčijo izključno v breme njegovega podračuna, odprtega pri UJP.

(3)Za unovčenje menice se ne uporabljajo sredstva, ki se vodijo na računih iz drugega odstavka 39. člena tega zakona.

(1)UJP unovči izvršnico v breme podračuna, ki ga ima dolžnik ali porok pri UJP, na način in pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih.

(2)Vse izvršnice, ki jih je izdal proračunski uporabnik, se unovčijo izključno v breme njegovega podračuna, odprtega pri UJP.

(3)Za unovčenje izvršnice se ne uporabljajo sredstva, ki se vodijo na računih iz drugega odstavka 39. člena tega zakona.

Za izmenjavo e-računov in e-dokumentov, ki jih prejemajo ali pošiljajo proračunski uporabniki, je UJP enotna vstopna oziroma izstopna točka.

Poslovni subjekti ter fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in za proračunske uporabnike dobavljajo blago ali izvajajo storitve na podlagi sklenjene pogodbe ali naročilnice ali imajo zahtevke za plačila na drugi pravni podlagi, proračunskim uporabnikom izdajajo izključno e-račune.

(1)E-računi se s proračunskimi uporabniki izmenjujejo v: 1. standardu e-SLOG ali 2. sintaksah, skladnih z evropskim standardom za izdajanje e-računov in uvrščenih na seznam, določen v vsakokratnem izvedbenem sklepu Evropske komisije, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2014/55/EU.

(2)E-dokumenti se s proračunskimi uporabniki izmenjujejo v standardu e-SLOG.

(1)E-računi in e-dokumenti se s proračunskimi uporabniki izmenjujejo le prek UJP.

(2)Poslovni subjekti in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, proračunskim uporabnikom pošiljajo e-račune prek spletnega programa UJP ali zainteresiranih ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov procesne obdelave podatkov (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sistema izmenjave e-računov), ki imajo z UJP sklenjeno pogodbo o izmenjavi e-računov. UJP na svoji spletni strani objavi seznam udeležencev sistema izmenjave e-računov, s katerimi ima sklenjene pogodbe.

(3)E-računi in e-dokumenti se s proračunskimi uporabniki izmenjujejo z uporabo ovojnice. Ovojnica e-računov vsebuje podatke za identifikacijo pošiljatelja in prejemnika e-računa, podatke o izvoru e-računa, podatke za plačilo in podatke o prilogah. Ovojnica e-dokumentov vsebuje podatke za identifikacijo pošiljatelja in prejemnika e-dokumenta, podatke o izvoru e-dokumenta in podatke o prilogah.

(4)Če je izdajatelj e-računa fizična oseba, ki opravlja dejavnost, se v ovojnici e-računa za namen avtomatske obdelave plačila e-računa obdeluje transakcijski račun in davčna številka te fizične osebe.

(5)Minister, pristojen za finance, določi način izmenjave e-računov in e-dokumentov prek UJP kot enotne vstopne in izstopne točke.

(1)Proračunski uporabniki izdajajo potrošnikom e-račune in e-dokumente, če se stranki o tem predhodno izrecno dogovorita. Dokazno breme glede izrecnega predhodnega dogovora s potrošnikom o izdajanju e-računov in e-dokumentov nosi proračunski uporabnik.

(2)Kadar proračunski uporabnik izda potrošniku e-račun ali e-dokument, mu priloži vizualizirano vsebino v standardnem formatu, ki omogoča vpogled v vsebino e-računa ali e-dokumenta.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko potrošnik kadar koli zahteva, da mu proračunski uporabnik račune ali dokumente izdaja v papirni obliki. Dokazno breme glede tega, da je potrošnik izrecno zahteval od proračunskega uporabnika, da mu izdaja račune ali dokumente v papirni obliki, nosi potrošnik.

(4)V ovojnici e-računa, izdanega potrošniku, se za namen avtomatske obdelave plačila e-računa obdeluje transakcijski račun potrošnika. V ovojnici e-računa in e-dokumenta se za namen dostave e-računa oziroma e-dokumenta potrošniku obdeluje transakcijski račun ali davčna številka ali elektronski naslov potrošnika in njegova davčna številka.

(1)Naročniki prejemajo in obdelujejo e-račune gospodarskih subjektov, s katerimi imajo sklenjene pogodbe, če so e-računi skladni z evropskim standardom za izdajanje e-računov in katero koli od sintaks s seznama, ki so določene v vsakokratnem izvedbenem sklepu Evropske komisije, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije v skladu z drugim odstavkom 2. člena Direktive 2014/55/EU.

(2)Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za e-račune podizvajalcev, ki jih svojim e-računom priloži glavni izvajalec, kadar je s pogodbo ali drugim aktom določeno, da naročnik neposredno plačuje podizvajalcu, v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja javno naročanje.

(3)Pogodba iz prvega in drugega odstavka tega člena je pogodba ali okvirni sporazum o izvedbi javnega naročila, kot jo opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncesijska pogodba, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, ali pogodba o javno-zasebnem partnerstvu, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Za pogodbo se šteje tudi naročilnica, dobavnica ali drug dokument, ki je podlaga za izstavitev oziroma prejem e-računa.

(4)Obveznost iz prvega odstavka tega člena velja tudi za e-račune, ki jih prejmejo naročniki pri pogodbah, za katere se predpisi, ki urejajo javno naročanje, koncesije in javno-zasebno partnerstvo, ne uporabljajo, če se naročnik in gospodarski subjekt s pogodbo sporazumno dogovorita o izdajanju oziroma prejemanju e-računov.

(5)Z določbami prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se ne posega v pravico naročnika, da e-račun zavrne zaradi stvarnih, pravnih ali drugih napak in pomanjkljivosti, vezanih na količino in specifikacijo ter kakovost blaga in storitev ali gradenj ali na primopredajo predmeta naročila ali na druge vsebinske razloge za zavrnitev oziroma reklamacijo računa, določene s pogodbo.

(1)E-račun, ki se izdaja naročniku, mora med drugim vsebovati ključne elemente informacij, da se omogoči čezmejna interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: osrednji elementi e-računa), in sicer: 1. identifikator procesa (poslovni proces, zaradi katerega nastaja transakcija, na primer pogodba, naročilnica, dobropis, popravek računa) in identifikator e-računa (številka računa in datum računa); 2. obdobje, na katero se e-račun nanaša (datum oziroma obdobje dobave blaga ali opravljene storitve); 3. informacije o prodajalcu blaga oziroma izvajalcu storitev ali gradenj (na primer ime, poslovni naslov, kontaktni podatki, matična številka, davčna številka oziroma identifikacijska številka za namene davka na dodano vrednost); 4. informacije o naročniku (na primer ime, poslovni naslov, davčna številka oziroma identifikacijska številka za namene davka na dodano vrednost, matična številka); 5. informacije o prejemniku plačila (na primer ime, poslovni naslov, številka transakcijskega računa, matična številka, davčna številka); 6. informacije o davčnem zastopniku prodajalca blaga oziroma izvajalca storitev ali gradenj, če ga ima (na primer ime in poslovni naslov davčnega zastopnika ter identifikacijska številka za namene davka na dodano vrednost); 7. sklic na pogodbo ali naročilnico ali drug dokument, ki je podlaga za izdajo e-računa; 8. podatki o dobavi blaga ali opravljeni storitvi (na primer ime prejemnika blaga oziroma storitve, kraj in datum izvedene dobave); 9. navodilo za plačilo (na primer način plačila, številka transakcijskega računa, koda namena, namen, referenca); 10. skupne informacije o odbitku ali pribitku (npr. popusti, zamudne obresti); 11. informacije o vrstični postavki e-računa (razčlenitev storitve ali blaga po vrsticah, na primer vrsta blaga ali storitve, količina, osnova za davek na dodano vrednost, stopnja davka na dodano vrednost, odbitek); 12. skupni zneski e-računa (na primer vsota neto zneskov, vsota popustov, vsota dajatev, skupni znesek davka na dodano vrednost, znesek za plačilo) ter 13. skupna razčlenitev davka na dodano vrednost (razčlenitev po posameznih kategorijah, stopnjah in razlogih za oprostitev).

(2)Podatki iz 3. točke prejšnjega odstavka v primeru, da se nanašajo na fizično osebo, ki opravlja dejavnost, so osebno ime, naslov, kontaktni podatki in davčna številka. Podatki iz 5. točke prejšnjega odstavka, so v primeru, ko je prejemnik plačila fizična oseba, osebno ime in naslov ter številka transakcijskega računa. Osebni podatki se zbirajo in obdelujejo z namenom identifikacije prodajalca blaga oziroma izvajalca storitev ali gradenj in prejemnika plačila.

(3)Če e-račun poleg osrednjih elementov e-računa iz prvega odstavka tega člena vsebuje še druge elemente, ti ne smejo vsebovati osebnih podatkov, razen če drug zakon določa drugače.

(4)E-račun vsebuje podatke, ki jih kot obvezne določajo predpisi, ki določajo obvezne sestavine računov.

Ne glede na 44. in 48. člen tega zakona obveznost izdaje ali prejema e-računa ne velja za: 1. račune, izdane na podlagi pogodb, sklenjenih na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, če gre za naročila, za katera bi izvedba postopkov naročanja povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, vključno z naročili vojaške opreme, pri kateri je treba sprejeti ukrepe za zaščito teh interesov, in za naročila, namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, če ta naročila vsebujejo tajne podatke v skladu z zakonom ali jih morajo spremljati posebni varnostni ukrepi; 2. račune, zahtevke za plačilo, poročila, obračunske liste, dobropise, bremepise in druge spremljajoče obračunske dokumente, ki jih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) posredujejo bolnišnice, zdravstveni domovi, lekarne, zasebniki, v delu, ki se nanaša na izvajanje koncesijske pogodbe, zdravilišča, dobavitelji medicinskih pripomočkov in drugi izvajalci zdravstvenih storitev, ki opravljajo storitve v breme zdravstvenega zavarovanja; 3. račune, zahtevke za plačilo, poročila, obračunske liste, bremepise in druge spremljajoče obračunske dokumente, ki jih ZZZS posredujejo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi v javni mreži, zavodi za usposabljanje in varstveno-delovni centri v javni mreži ter izvajalci dolgotrajne oskrbe, ki opravljajo storitve v breme zdravstvenega zavarovanja oziroma zavarovanja za dolgotrajno oskrbo; 4. listine, ki se izmenjujejo prek spletnega programa, namenjenega upravljanju denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine (tj. program EZRLKV); 5. račune, izdane pri gotovinskem poslovanju; 6. množično izdane dokumente za finančne storitve, ki so oproščene plačila davka na dodano vrednost in jih poslovni subjekti izdajajo proračunskim uporabnikom namesto računa (obračuni, instrumenti plačilnega prometa, izpiski, obvestila in podobno) v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost.

(1)UJP omogoča proračunskim uporabnikom programsko podporo za namen poročanja podatkov o usklajevanju medsebojnih terjatev in obveznosti za sredstva v upravljanju v skladu s predpisi, ki urejajo računovodstvo.

(2)UJP omogoča ministrstvu, pristojnemu za finance, avtomatski prevzem podatkov iz prejšnjega odstavka.

(1)UJP storitve za proračunske uporabnike ter za fizične in pravne osebe, ki plačujejo svoje obvezne dajatve na negotovinskih plačilnih mestih in prek spletnih plačil UJP, opravlja brezplačno. UJP storitve za banke in druge ponudnike storitev opravlja brezplačno pod pogojem, da zunanji ponudniki upoštevajo načelo vzajemnosti in UJP ne zaračunavajo stroškov za storitve, ki jih prek UJP opravljajo za proračunske uporabnike.

(2)UJP za namen opravljanja nalog, določenih s tem zakonom, prevzema obveznosti za plačilo stroškov in nadomestil, ki jih zaračunavajo ponudniki storitev na področju izmenjave e-računov in e-dokumentov, sistema za spletno plačevanje oziroma plačevanja s plačilnimi karticami ali prek sistema spletnega bančništva ali prek sistema mobilne telefonije, ki se izvajajo prek spletne aplikacije UJP ali prek negotovinskih plačilnih mest UJP, ter v drugih primerih, določenih z zakonom.

(3)Če ni izpolnjen pogoj za brezplačno opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena, so zaračunana nadomestila in stroški namenski prihodek proračuna Republike Slovenije, ki ga UJP uporablja za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja in upravljanje, vzdrževanje ter razvoj informacijsko-komunikacijske infrastrukture in posebnih informacijskih sistemov, opredeljenih v drugem odstavku 8. člena tega zakona.

(4)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vrste stroškov in nadomestil ter način in pogoje njihovega zaračunavanja ter pogoje, pod katerimi UJP prevzema obveznosti plačil stroškov in nadomestil.

(1)UJP za namen opravljanja plačilnih in javnofinančnih storitev v skladu s tem zakonom obdeluje naslednje osebne podatke posameznikov, prejemnikov javnih sredstev: 1. osebno ime; 2. naslov; 3. številka transakcijskega računa; 4. davčna številka (v primeru vračila obveznih dajatev).

(2)UJP za namen opravljanja plačilnih in javnofinančnih storitev v skladu s tem zakonom obdeluje naslednje osebne podatke posameznikov, plačnikov javnih sredstev: 1. osebno ime; 2. naslov; 3. številka transakcijskega računa ali številka plačilne kartice ali telefonska številka ali elektronski naslov; 4. davčna številka (v primeru plačila obveznih dajatev).

(3)UJP za namen vodenja Registra proračunskih uporabnikov, odpiranja in vodenja računov, izvajanja varnosti plačilnega prometa, upravljanja finančnega premoženja države in občin, obveščanja imetnikov računov ter identifikacijo zastopnika in pooblaščenih oseb za zastopanje prek sredstev elektronske identifikacije zbira in obdeluje osebne podatke zastopnikov subjektov vpisa v Register proračunskih uporabnikov ter pooblaščenih oseb za zastopanje in oseb, pooblaščenih za razpolaganje s sredstvi na računu in podpisovanje plačilnih nalogov, ter oseb, pooblaščenih za prejemanje obvestil o plačilnih transakcijah in stanju na računih, v obsegu, kot je določeno za kategorijo posameznikov v 17. členu tega zakona.

(4)UJP za namen opravljanja nalog v zvezi z izdajo, naročanjem, prodajo, distribucijo in uničenjem tobačnih znamk zbira in obdeluje naslednje osebne podatke posameznikov, ki jih trošarinski zavezanci pooblastijo za prevzem tobačnih znamk: 1. osebno ime in 2. številka osebnega dokumenta.

(5)UJP za namen opravljanja nalog enotne vstopne in izstopne točke obdeluje naslednje osebne podatke potrošnikov: 1. elektronski naslov ali 2. številka transakcijskega računa ali 3. davčna številka.

(6)UJP za namen zagotavljanja plačilnih in javnofinančnih storitev, določenih v tem ali drugem zakonu, upravljanja informacijsko-komunikacijskih sistemov, upravljanja dostopnih pravic uporabnikov, avtentikacije uporabnikov, nadzora uporabnikov, reševanja poizvedb in reklamacij uporabnikov ter zagotavljanja informacijske varnosti zbira in obdeluje naslednje osebne podatke uporabnikov spletnih in mobilnih aplikacij ter druge informacijske infrastrukture, ki jo zagotavlja UJP: 1. osebno ime; 2. naziv proračunskega uporabnika ali poslovnega subjekta, v katerega imenu uporabnik deluje, službeni naslov, službeni e-naslov, službena telefonska številka, mobilna telefonska številka za obveščanje prek SMS; 3. javni del ključa digitalnega potrdila uporabnika; 4. podatki o sredstvu elektronske identifikacije; 5. začetno osebno geslo, ki ga ob prvi prijavi uporabniku spletne aplikacije dodeli UJP; 6. uporabniško ime, ki ga aplikacija dodeli samodejno (sestavljeno je iz prvih treh črk uporabnikovega imena in petmestne številke).

(1)UJP kot upravljavec informacijsko-komunikacijske infrastrukture UJP, namenjene izvajanju plačilnih in javnofinančnih storitev, ter proračunski uporabnik oziroma zunanji ponudnik kot organ, ki zbira in obdeluje osebne podatke posameznikov iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena in je uporabnik informacijsko-komunikacijske infrastrukture UJP, sta skupna upravljavca osebnih podatkov posameznikov iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena v informacijsko-komunikacijski infrastrukturi UJP.

(2)UJP kot upravljavec informacijsko-komunikacijske infrastrukture UJP, namenjene izmenjavi e-računov in e-dokumentov, ter proračunski uporabnik, ki zbira in obdeluje osebne podatke posameznikov iz petega odstavka prejšnjega člena, sta skupna upravljavca osebnih podatkov posameznikov iz petega odstavka prejšnjega člena v informacijsko-komunikacijski infrastrukturi UJP.

(3)Proračunski uporabnik oziroma zunanji ponudnik brezplačno uporablja informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo UJP na način in pod pogoji, določenimi v splošnih pogojih poslovanja UJP, sprejetih na podlagi 3. točke drugega odstavka 11. člena tega zakona, v katerih je določena tudi vsebina skupnega upravljanja v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

(4)Osebne podatke v informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo UJP, razen v sistem za spletno plačevanje, vnaša proračunski uporabnik, ki je odgovoren za točnost in ažurnost osebnih podatkov iz prvega, drugega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena ter za zagotovitev ustreznih varnostnih postopkov in ukrepov pri vpisovanju in dostopanju proračunskega uporabnika do osebnih podatkov v informacijsko-komunikacijski infrastrukturi UJP. Za varnost informacijsko-komunikacijske infrastrukture UJP je odgovoren UJP.

(5)Podatke v sistem za spletno plačevanje vnaša posameznik sam. Glede podatkov, ki se vnašajo v sistem za spletno plačevanje, je proračunski uporabnik oziroma zunanji ponudnik samostojni upravljavec osebnih podatkov.

(6)Informacije, ki jih upravljavec osebnih podatkov zagotavlja posamezniku v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, zagotavljata upravljavca ločeno ter v skladu s svojimi zakonitimi pristojnostmi zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov.

(7)Kadar posameznik UJP predloži zahtevo glede dostopa, dopolnitve, popravka, blokiranja ali izbrisa osebnih podatkov, UJP to zahtevo v treh delovnih dneh od prejema posreduje proračunskemu uporabniku oziroma zunanjemu ponudniku.

(8)Dopolnitev, popravek, blokiranje ali izbris osebnih podatkov, ki so del izvršene plačilne transakcije ali izmenjanega e-računa ali e-dokumenta, razen izbrisa po poteku roka hrambe iz prvega oziroma tretjega odstavka 55. člena zakona, pri UJP ni mogoč.

(1)UJP hrani dokumentacijo o računih deset let po zaprtju računov in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev deset let od datuma opravljene storitve.

(2)UJP hrani podatke mesečnih poročil o realiziranih plačilih iz naslova pogodb, sklenjenih po izvedenem postopku javnega naročanja, dve leti od prenehanja veljavnosti pogodbe.

(3)UJP zagotavlja e-račune in e-dokumente proračunskih uporabnikov dve leti od izmenjave e-računa ali e-dokumenta prek UJP.

(4)UJP hrani prometne podatke o izmenjanih e-računih in e-dokumentih dve leti od prejema ali posredovanja e-računa. Za namen preverjanja dostave e-računa ali e-dokumenta od izdajatelja do prejemnika e-računa in e-dokumenta nabor prometnih podatkov obsega identifikacijsko številko e-računa ali e-dokumenta, datum posredovanja in prejema, identifikacijske podatke izdajatelja in prejemnika e-računa in e-dokumenta ter podatke o dostavi e-računa ali e-dokumenta. Identifikacijski podatki izdajatelja oziroma prejemnika e-računa ali e-dokumenta vsebujejo vsaj davčno številko. Identifikacijski podatki potrošnika, vsebujejo elektronski naslov ali številko transakcijskega računa ali davčno številko.

(5)Rok hrambe, določen za dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena, velja tudi za hrambo osebnih podatkov iz 17. člena ter prvega in drugega odstavka 53. člena tega zakona.

(6)Dokumentacija o prevzemu tobačnih znamk s strani trošarinskih zavezancev in osebni podatki, navedeni v četrtem odstavku 53. člena tega zakona, se hranijo dve leti po zaključku leta, v katerem je bil izveden prevzem tobačnih znamk.

(7)Osebni podatki, navedeni v šestem odstavku 53. člena tega zakona, se hranijo deset let po prenehanju uporabe spletnih in mobilnih aplikacij ter druge infrastrukture UJP.

(8)UJP lahko za proračunske uporabnike v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, zagotavlja storitve hrambe e-računov in e-dokumentov.

(9)Za hrambo prometnih podatkov o izmenjanih e-računih in e-dokumentih, ki se izvaja v skladu s četrtim odstavkom tega člena, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, UJP ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja za podatke o e-računih in e-dokumentih, ki jih izdajajo ali prejemajo drugi proračunski uporabniki.

(2)Na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja so prosilcem podatki o e-računih in e-dokumentih, ki so informacije javnega značaja, dostopni pri zavezancih za dostop do informacij javnega značaja.

Za nadzor nad izvajanjem tega zakona je pristojen UJP.

Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba proračunskega uporabnika ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, če proračunski uporabnik: 1. ne zapre računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev v roku iz prvega odstavka 30. člena tega zakona; 2. odpre ali uporablja račun v državi ali tujini oziroma uporablja plačilne storitve izven sistema EZR v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena tega zakona; 3. odpre ali uporablja posebni račun z ničelnim stanjem v nasprotju s prvim stavkom 1. točke tretjega odstavka 31. člena tega zakona; 4. odpre ali uporablja trgovalni račun v državi ali tujini v nasprotju s 7. točko tretjega odstavka 31. člena tega zakona, ali po odprtju trgovalnega računa v tujini v nasprotju s 7. točko tretjega odstavka 31. člena tega zakona UJP ne sporoča podatkov ali mu sporoča nepopolne ali napačne podatke o stanju sredstev na teh računih; 5. uporablja elektronske plačilne instrumente v nasprotju z 32. členom tega zakona; 6. UJP ne pošlje podatkov o izdanih, akceptiranih in avaliranih menicah v skladu s 40. členom tega zakona; 7. pošilja ali prejema e-račune in e-dokumente zunaj enotne vstopne oziroma izstopne točke pri UJP (prvi odstavek 46. člena).

(1)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki: 1. ne zavrne zahtevka proračunskega uporabnika za odprtje računa ali naročila plačilne storitve, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena tega zakona (drugi odstavek 31. člena); 2. UJP v skladu z drugim stavkom 1. točke tretjega odstavka 31. člena tega zakona ne sporoča podatkov o plačilih, opravljenih v breme in dobro posebnih računov z ničelnim stanjem, ter o stanju sredstev na računih; 3. UJP v skladu tretjim stavkom 5. točke tretjega odstavka 31. člena tega zakona ne sporoča podatkov o plačilnih transakcijah, opravljenih v breme in v dobro računa, ki ga po pooblastilu Republike Slovenije odpre SID banka, ter o stanju sredstev na tem računu.

(2)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik investicijskih storitev, ki UJP v skladu z drugim stavkom 7. točke tretjega odstavka 31. člena ne obvesti o odprtju trgovalnih računov ali mu ne sporoča podatkov.

(3)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik storitev, ki v skladu z 2. točko četrtega odstavka 32. člena tega zakona ne zavrne zahtevka proračunskega uporabnika za pridobitev plačilne kartice ali uporabniku plačilne kartice omogoči obročni nakup.

(4)Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba ponudnika investicijskih storitev, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena, ter odgovorna oseba ponudnika storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje naročnik, ki zavrne prejem in obdelavo e-računa, če je e-račun skladen z evropskim standardom za izdajanje e-računov in katero koli od sintaks s seznama, ki sta določena v vsakokratnem izvedbenem sklepu Evropske komisije, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2014/55/EU, in sicer: 1. če je e-račun izdal domači ali tuji gospodarski subjekt na podlagi pogodbe, kot je opredeljena v tretjem odstavku 48. člena tega zakona (prvi odstavek 48. člena); 2. če gre za e-račun podizvajalca, ki ga svojemu računu priloži glavni izvajalec, kadar je s pogodbo ali drugim aktom določeno, da naročnik neposredno plačuje podizvajalcu, v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja javno naročanje (drugi odstavek 48. člena); 3. če gre za e-račune, za katere se predpisi, ki urejajo javno naročanje, nekatere koncesijske pogodbe in javno-zasebno partnerstvo, ne uporabljajo, če se naročnik in gospodarski subjekt s pogodbo dogovorita o izdajanju oziroma prejemanju e-računov (četrti odstavek 48. člena).

(2)Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba naročnika ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Za pravne osebe javnega prava, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v Register proračunskih uporabnikov kot proračunski uporabnik se pravnoorganizacijska oblika ali status proračunskega uporabnika uskladi s 4. točko prvega odstavka 15. člena tega zakona do 1. januarja 2030 in o tem obvesti UJP.

(2)Če pravna oseba javnega prava iz prejšnjega odstavka ne namerava uskladiti statusa proračunskega uporabnika lahko odda vlogo za izključitev iz Registra proračunskih uporabnikov v skladu z 22. členom tega zakona.

(3)Če status proračunskega uporabnika pravne osebe javnega prava ni usklajen s tem zakonom, UJP po poteku roka iz prvega odstavka tega člena opravi njeno izključitev iz Registra proračunskih uporabnikov po uradni dolžnosti v skladu z 22. členom tega zakona.

Organi skupne občinske uprave ter ožji deli občin, ki niso pravne osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona v Register proračunskih uporabnikov vpisani kot neposredni uporabnik občinskega proračuna, se izključijo iz Registra proračunskih uporabnikov po uradni dolžnosti. UJP uvede postopek izključitve v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Ne glede na šesti odstavek 22. člena tega zakona pritožba zoper odločbo o izključitvi zadrži njeno izvršitev.

UJP v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona preveri, če so nazivi proračunskih uporabnikov v skladu z določbo drugega odstavka 20. člena tega zakona.

Ne glede na 34. člen tega zakona uporaba sistema za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov ni obvezna za proračunske uporabnike, ki so pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 111/13) vzpostavili samostojne sisteme za spletno plačevanje.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona UJP v Register proračunskih uporabnikov vključi Republiko Slovenijo kot pravno osebo, pri čemer se pri naslednjih podatkih vpiše: 1. šifra državnega proračuna: 10995; 2. naziv: Republika Slovenija; 3. kratek naziv: RS; 4. naslov: Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana; 5. zastopniki: zapis »pristojni ministri v skladu z zakonom, ki ureja državno upravo«; 6. podatek za stike: glavni predal Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije; 7. telefonska številka: telefonska številka Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije; 8. pravnoorganizacijska oblika: 301 (Republika Slovenija); 9. matična številka: 5854814000; 10. davčna številka: 17659957; 11. SKIS: 13 (Država); 12. SKD: 84.110 (splošna dejavnost javne uprave); 13. ustanovitev: 25. 6. 1991.

(2)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zagotovi vpis zastopnika Republike Slovenije v Poslovnem Registru Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.

(3)UJP za namen vpisa podatkov o pooblaščenih osebah iz 3. točke drugega odstavka 17. člena tega zakona v Register proračunskih uporabnikov te podatke pridobi od zastopnikov Republike Slovenije v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Pogodbe, ki jih je UJP sklenil v skladu s četrtim odstavkom 28. člena Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16 in 47/19), ostanejo v veljavi kot pogodbe, sklenjene v skladu z drugim odstavkom 46. člena tega zakona.

Minister, pristojen za finance, izda predpise iz tretjega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 13. člena, petega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 28. člena, tretjega odstavka 29. člena, četrtega odstavka 31. člena, sedmega odstavka 32. člena, petega odstavka 34. člena, drugega odstavka 36. člena, drugega odstavka 40. člena, petega odstavka 46. člena in četrtega odstavka 52. člena tega zakona v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: 1. Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16 in 47/19); 2. drugi odstavek 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O,76/23 in 24/25 – ZFisP-1); 3. Pravilnik o načinu izmenjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 32/19), ki se uporablja do začetka uporabe predpisa iz petega odstavka 46. člena in četrtega odstavka 52. člena tega zakona; 4. Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03); 5. Pravilnik o načinu vodenja registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter postopkih odpiranja in zapiranja računov (Uradni list RS, št. 25/17), ki se uporablja do začetka uporabe predpisa iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona; 6. Pravilnik o postopkih in pogojih vodenja računov neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 109/12, 92/14, 24/15, 77/16 – ZOPSPU-1 in 25/23), ki se uporablja do začetka uporabe predpisa iz petega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 28. člena in tretjega odstavka 29. člena tega zakona; 7. Pravilnik o izvajanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 34/19, 25/23 in 82/23), ki se uporablja do začetka uporabe predpisa iz petega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 28. člena tega zakona; 8. Pravilnik o načinu zbiranja in posredovanja podatkov na računih proračunskih uporabnikov odprtih izven sistema enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 26/17), ki se uporablja do začetka uporabe predpisa iz tretjega odstavka 28. člena in četrtega odstavka 31. člena tega zakona; 9. Pravilnik o dvigih ter pologih domače in tuje gotovine neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije preko posebnega računa z ničelnim stanjem (Uradni list RS, št. 89/02, 94/02 – popr., 117/07, 58/09 – ZPlaSS, 109/09, 59/10 – ZOPSPU in 77/16 – ZOPSPU-1), ki se uporablja do začetka uporabe predpisa iz 1. točke četrtega odstavka 31. člena tega zakona; 10. Pravilnik o načinu izvajanja nalog podpore za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov in zunanjih ponudnikov prek sistema spletnih plačil, ki ga upravlja Uprava Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 29/17), ki se uporablja do začetka uporabe predpisa iz petega odstavka 34. člena in četrtega odstavka 52. člena tega zakona; 11. Pravilnik o plačevanju in razporejanju obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 21/18, 56/18, 18/21, 29/23, 82/23 in 6/24), ki se uporablja do začetka uporabe predpisa iz drugega odstavka 36. člena tega zakona; 12. Pravilnik o načinu priglasitve izdane menice (Uradni list RS, št. 27/17), ki se uporablja do začetka uporabe predpisa iz drugega odstavka 40. člena tega zakona.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek naslednji predpisi, izdani na podlagi Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 59/10 in 111/13) in Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16 in 47/19), ostanejo še naprej veljavni in se uporabljajo kot predpisi, izdani na podlagi tega zakona: 1. Pravilnik o zbiranju podatkov o plačilnih transakcijah zavezancev za informacije javnega značaja (Uradni list RS, št. 60/14 in 77/16 – ZOPSPU-1) kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 5. člena tega zakona; 2. Pravilnik o poslovanju sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine (Uradni list RS, št. 27/24) kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 5. člena tega zakona; 3. Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 62/16, 67/16 – popr., 62/18, 13/19, 108/21, 71/22, 151/22, 4/23, 100/23 in 103/24) kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 5. člena tega zakona; 4. Sklep o določitvi, območju in sedežu območnih enot Uprave Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 47/15 in 77/16 – ZOPSPU-1) kot sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 10. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-01/25-23/12 Ljubljana, dne 23. oktobra 2025 EPA 2273-IX Državni zbor