Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah

(1)Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21, 140/22 in 38/24; v nadaljnjem besedilu: ZTro-1).

(2)S tem pravilnikom se delno izvajajo:

1.Uredba Komisije (ES) št. 3199/93 z dne 22. novembra 1993 o vzajemnem priznavanju postopkov za popolno denaturacijo alkohola za namene oprostitve plačila trošarine (UL L št. 288 z dne 23. 11. 1993, str. 12), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1880 z dne 30. novembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 3199/93 o vzajemnem priznavanju postopkov za popolno denaturacijo alkohola za namene oprostitve plačila trošarine (UL L št. 307 z dne 3. 12. 2018, str. 24),

2.Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 z dne 11. decembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560 (UL L št. 58 z dne 28. 2. 2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/273/EU),

3.Uredba Komisije (EU) 2022/1636 z dne 5. julija 2022 o dopolnitvi Direktive Sveta (EU) 2020/262 z določitvijo strukture in vsebine dokumentov, izmenjanih v okviru gibanja trošarinskega blaga, ter določitvijo praga za izgube zaradi narave blaga (UL L št. 247 z dne 23. 9. 2022, str. 2), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/296 z dne 9. novembra 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2022/1636 glede sporočil v zvezi s trošarinskim blagom, ki se izvaža pod režimom odloga plačila trošarine (UL L št. 296 z dne 22. 1. 2024, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/1636/EU),

4.Uredba Komisije (EU) št. 2022/1637 z dne 5. julija 2022 o določitvi pravil za uporabo Direktive Sveta (EU) 2020/262 v zvezi z uporabo dokumentov v okviru gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine in gibanja trošarinskega blaga po sprostitvi v porabo ter o določitvi obrazca, ki se uporabi za potrdilo o oprostitvi (UL L št. 247 z dne 23. 9. 2022, str. 57), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2707 z dne 5. decembra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1637 glede pravil in postopkov v zvezi s trošarinskim blagom, ki se izvaža pod režimom odloga plačila trošarine, ter uporabo nadomestnih dokumentov (UL L št. 2707 z dne 6. 12. 2023, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/1637/EU).

(1)Trošarinski zavezanec in oseba, ki v skladu z ZTro-1 obračuna trošarino, predloži obračun trošarine za trošarinske izdelke, za katere je v davčnem obdobju nastala obveznost za obračun trošarine, na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa, ločeno za posamezno skupino oziroma vrsto trošarinskih izdelkov:

1.za pivo na obrazcu »Obračun trošarine za pivo« (TRO-ALK1),

2.za alkohol in alkoholne pijače (razen piva) na obrazcu »Obračun trošarine za alkohol in alkoholne pijače razen piva« (TRO-ALK2),

3.za tobačne izdelke na obrazcu »Obračun trošarine za tobačne izdelke« (TRO-TOB),

4.za energente na obrazcu »Obračun trošarine za energente« (TRO-E1),

5.za energente – trda goriva na obrazcu »Obračun trošarine za trda goriva« (TRO-E2),

6.za električno energijo in zemeljski plin iz omrežja na obrazcu »Obračun trošarine za električno energijo in zemeljski plin iz omrežja« (TRO-E3),

7.za biogoriva na obrazcu »Obračun trošarine za biogoriva« (TRO-CBIO).

(2)Obrazci iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika obračuna,

2.davčno obdobje,

3.vrsto in količino trošarinskih izdelkov in podrobnejše podatke o trošarinskem izdelku,

4.odbitek od trošarinske obveznosti, do katerega ima vložnik pravico v skladu z 19. členom ZTro-1,

5.obveznost za davčno obdobje,

6.znesek za plačilo v eurih in

7.druge podatke glede na status trošarinskega zavezanca ali osebe, ki predloži obračun trošarine.

(3)Trošarinski zavezanec za električno energijo in trošarinski zavezanec za zemeljski plin iz omrežja obračunu trošarine iz prvega odstavka tega člena priložita zbirno poročilo o celotnem prometu z električno energijo oziroma zemeljskim plinom iz omrežja v davčnem obdobju ter podatke o naknadno ugotovljeni poračunani količini električne energije oziroma zemeljskega plina iz omrežja za pretekla davčna obdobja.

(1)Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete se predloži na obrazcu »Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete« (TRO-RAZ), ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.vrsto in količino cigaret oziroma drobno rezanega tobaka na zalogi,

3.drobnoprodajno ceno, veljavno pred spremembo, in novo drobnoprodajno ceno cigaret oziroma drobno rezanega tobaka,

4.razliko trošarine med zneskom že plačane trošarine in zneskom trošarine po novih pogojih za posamezno vrsto izdelkov,

5.kraj in datum evidentiranja zalog ter

6.ime odgovorne osebe.

(2)Če se ob spremembi drobnoprodajne cene cigaret oziroma drobno rezanega tobaka trošarinska obveznost ne poveča, evidentiranja zalog ni treba opraviti.

(1)Fizična oseba iz 2. točke prvega odstavka 14. člena ZTro-1 lahko prejme od druge fizične osebe iz druge države članice Unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) ali tretje države oziroma tretjega ozemlja v brezplačnih, priložnostnih malih pošiljkah, ki niso komercialne narave in vsebujejo samo izdelke, ki so namenjeni za osebno rabo prejemnika ali njegove družine, brez plačila trošarine naslednje količine trošarinskih izdelkov:

1.tobačni izdelki:

-  50 cigaret ali

-  25 cigarilosov (cigar, ki tehtajo vsaka največ tri grame) ali

-  10 cigar ali

-  50 gramov tobaka za kajenje;

2.alkohol in alkoholne pijače:

-  do enega litra žgane pijače z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 vol. % oziroma nedenaturiranega etilnega alkohola z vsebnostjo 80 vol. % ali več, ali

-  do enega litra vmesne pijače z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 22 vol. % ali

-  do dveh litrov mirnega vina ali enega litra penečega vina.

(2)Fizična oseba iz 2. točke prvega odstavka 14. člena ZTro-1 lahko prejme od druge fizične osebe iz druge države članice v brezplačnih, priložnostnih malih pošiljkah, ki niso komercialne narave in vsebujejo samo izdelke, ki so namenjeni za osebno rabo prejemnika ali njegove družine, brez plačila trošarine tudi do tri litre piva in 6 ml polnila za elektronske cigarete oziroma 50 gramov tobaka za segrevanje.

(3)Če količine trošarinskih izdelkov male pošiljke presegajo količine iz prvega in drugega odstavka tega člena, nastane obveznost za obračun trošarine za celotno količino trošarinskih izdelkov, razen za tobačne izdelke, za katere sprostitev v porabo ali prosti promet v Sloveniji v skladu s prvim odstavkom 87. člena ZTro-1 ni dovoljena.

(1)Polet ali morska plovba na tretje ozemlje ali v tretjo državo iz 2. točke prvega odstavka 15. člena ZTro-1 je potovanje potnika, pri katerem je končni namembni kraj letališče ali pristanišče na tretjem ozemlju ali v tretji državi, ki lahko vključuje poti z vmesnimi postanki na ozemlju Unije.

(2)Imetnik davka proste prodajalne lahko za trošarinske izdelke, ki so v davka prosti prodajalni skladiščeni s plačano trošarino in so prodani potnikom, ki so oproščeni plačila trošarine v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZTro-1, za davčno obdobje, v katerem so bili trošarinski izdelki prodani, uveljavlja vračilo plačane trošarine v skladu z 19. členom ZTro-1 na obrazcu iz 7. člena tega pravilnika.

(3)Za trošarinske izdelke, ki jih imetnik davka proste prodajalne skladišči v režimu odloga in proda potnikom, za katere ne velja oprostitev plačila trošarine v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZTro-1, velja, da so sproščeni v porabo v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZTro-1 in zanje nastane obveznost za obračun trošarine.

Osebe iz prvega in drugega odstavka v zvezi s tretjimi odstavkom 18. člena ZTro-1 lahko uveljavljajo pravico do odpusta plačila trošarine za trošarinske izdelke v režimu odloga s predložitvijo zahtevka davčnemu organu in z dokazili, ki dokazujejo upravičenost do odpusta plačila trošarine. Zahtevek za odpust plačila trošarine se predloži na obrazcu »Uveljavljanje odpusta plačila trošarine v režimu odloga«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke upravičenca,

2.davčno obdobje,

3.vrsto in količino trošarinskega izdelka,

4.pravno podlago za odpust plačila trošarine,

5.navedbo razloga za odpust plačila trošarine in

6.seznam in navedbo dokazil.

(1)Osebe iz prvega odstavka 19. člena in prvega odstavka 20. člena ZTro-1 lahko uveljavljajo pravico do vračila plačane trošarine s predložitvijo zahtevka davčnemu organu in z dokazili iz tretjega ali četrtega odstavka 19. člena ZTro-1 ali drugega do petega odstavka 20. člena ZTro-1 ali drugega do četrtega in šestega odstavka tega člena, ki dokazujejo upravičenost do vračila trošarine. Zahtevek za vračilo trošarine se predloži na obrazcu »Uveljavljanje vračila plačane trošarine«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke upravičenca,

2.davčno obdobje ali koledarsko leto, za katero se uveljavlja vračilo trošarine,

3.vrsto in količino trošarinskega izdelka,

4.pravno podlago za vračilo trošarine,

5.opis razlogov za vračilo trošarine,

6.datum obračuna trošarine oziroma nabave trošarinskih izdelkov,

7.seznam in opis dokazil in

8.številko transakcijskega računa za nakazilo vračila trošarine.

(2)Upravičenec iz 2. točke prvega odstavka 19. člena ZTro-1 dokazuje upravičenost do vračila trošarine z dokazilom o izstopu blaga, ki ga izda carinski organ in dokazuje, da so bili trošarinski izdelki dejansko izneseni iz carinskega območja Unije.

(3)Upravičenec iz 3. in 4. točke prvega odstavka 19. člena ZTro-1 dokazuje upravičenost do vračila trošarine z evidencami o porabi trošarinskih izdelkov in z evidencami o vrsti in količini izdelanih proizvodov, če trošarinske izdelke uporabi v proizvodnji.

(4)Upravičenec iz 8. točke prvega odstavka 19. člena ZTro-1 dokazuje upravičenost do vračila trošarine z dokazili o vnosu utekočinjenega oziroma stisnjenega zemeljskega plina v prenosno ali distribucijsko omrežje.

(5)V zvezi z 2. točko prvega odstavka 19. člena ZTro-1 pojem »izvozila« pomeni iznos unijskih trošarinskih izdelkov iz carinskega območja Unije, danih v postopek izvoza v skladu s carinsko zakonodajo Unije.

(6)Upravičenec iz 9. točke prvega odstavka 19. člena ZTro-1 dokazuje upravičenost do vračila trošarine s podatki iz 2. do 5. točke prvega odstavka 3. člena tega pravilnika.

(7)Za tobačne izdelke kot vrsto trošarinskega izdelka iz 3. točke prvega odstavka tega člena upravičenec navede trgovski naziv in črtno kodo izdelka.

(1)Napoved prejema trošarinskih izdelkov iz drugega odstavka 30. člena ali 1. točke prvega odstavka 56.c člena oziroma napoved odpreme trošarinskih izdelkov iz petega odstavka 30. člena ali tretjega odstavka 56.c člena ZTro-1 se predloži na obrazcu »Napoved odpreme pošiljke – prodaja na daljavo« ali »Napoved odpreme trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, za dobavo v komercialni namen« ali »Napoved prejema pošiljke – prodaja na daljavo« ali »Napoved prejema trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, za dobavo v komercialni namen«, ki so objavljeni na spletni strani davčnega organa in vsebujejo naslednje podatke:

1.identifikacijske podatke prejemnika in pošiljatelja,

2.kraj odpreme oziroma prejema trošarinskih izdelkov pri prodaji na daljavo,

3.sklicno številko pošiljke,

4.datum odpreme oziroma prejema trošarinskih izdelkov,

5.vrsto in količino trošarinskih izdelkov ter

6.znesek trošarine po posameznih trošarinskih izdelkih in skupni znesek trošarine.

(2)Ne glede na 59. člen ZTro-1 lahko davčni organ dovoli, da oseba, ki je v skladu z drugim odstavkom 30. člena oziroma 2. točko prvega odstavka 56.c člena ZTro-1 dolžna predložiti instrument zavarovanja plačila trošarine, namesto instrumenta zavarovanja plačila trošarine predloži plačilo trošarine v višini pričakovane trošarinske obveznosti za posamezno pošiljko trošarinskih izdelkov.

(1)Prodajalec, ki prodaja trošarinske izdelke osebi v drugi državi članici v skladu s petim odstavkom 30. člena ZTro-1, lahko pod pogojem, da namembna država članica omogoči poenostavljen postopek predložitve najave oziroma obveščanja o prejemu trošarinskih izdelkov, davčnemu organu posreduje:

1.opis postopka prodaje na daljavo v namembni državi članici glede načina obveščanja pristojnega organa namembne države članice, način obračunavanja trošarine in

2.naslov odpreme trošarinskih izdelkov ter odgovorno osebo za vodenje napovedi odpreme trošarinskih izdelkov v Sloveniji.

(2)Prodajalec za davčno obdobje davčnemu organu:

1.sporoči podatke o nameravanih odpremah pošiljk v namembno državo članico,

2.predloži dokazilo o predložitvi instrumenta zavarovanja plačila trošarine v namembni državi članici in dokazilo, da je izpeljal vse predpisane postopke za plačilo trošarine oziroma za začetek prodaje na daljavo v namembni državi članici.

(3)Pred posamezno odpremo trošarinskih izdelkov prodajalec ne predloži napovedi odpreme trošarinskih izdelkov na način iz prejšnjega člena, temveč na elektronski naslov davčnega organa sporoči podatke o vrsti in količini ter datumu odpreme trošarinskih izdelkov, v roku, ki ga določi davčni organ.

(4)Prodajalec za davčno obdobje vodi evidenco odprem trošarinskih izdelkov v namembno državo članico in jo posreduje davčnemu organu najkasneje po zaključku davčnega obdobja, v roku ki ga določi davčni organ. Evidenca odprem trošarinskih izdelkov v namembno državo članico vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke prejemnika trošarinskih izdelkov,

2.vrsto in količino trošarinskih izdelkov,

3.datum odpreme in predviden datum prejema trošarinskih izdelkov v namembni državi članici in

4.način odpreme trošarinskih izdelkov.

(1)Prodajalec trošarinskih izdelkov iz druge države članice lahko pri prodaji na daljavo v skladu s 30. členom ZTro-1 imenuje trošarinskega zastopnika, ki je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost in ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Sloveniji). Pooblastilo o zastopanju trošarinskega zastopnika davčnemu organu predloži prodajalec trošarinski izdelkov iz druge države članice ali trošarinski zastopnik, najpozneje pred odpremo trošarinskih izdelkov.

(2)Pooblastilo o zastopanju predloži prodajalec trošarinskih izdelkov iz druge države članice ali trošarinski zastopnik na obrazcu »Pooblastilo za trošarinskega zastopnika«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke prodajalca,

2.identifikacijske podatke trošarinskega zastopnika in

3.obdobje veljavnosti pooblastila.

(1)Vsebina in oblika osnutka elektronskega trošarinskega dokumenta, osnutka elektronskega poenostavljenega trošarinskega dokumenta, elektronskega trošarinskega dokumenta in elektronskega poenostavljenega trošarinskega dokumenta iz 35. člena ZTro-1 sta določeni v tabeli 1 iz Priloge I Uredbe 2022/1636/EU.

(2)Sporočilo o preklicu elektronskega trošarinskega dokumenta iz drugega odstavka 35. člena ZTro-1 izpolnjuje zahteve iz tabele 2 iz Priloge I Uredbe 2022/1636/EU in postopke v skladu s 3. členom Uredbe 2022/1637/EU.

(3)Sporočilo o spremembi namembnega kraja iz devetega odstavka 35. člena ZTro-1 izpolnjuje zahteve iz tabele 3 in 4 iz Priloge I Uredbe 2022/1636/EU in postopke v skladu s 4. in 7. členom Uredbe 2022/1637/EU.

(4)Poročilo o prejemu iz drugega odstavka 36. člena ZTro-1 in poročilo o izvozu iz 37. člena ZTro-1 izpolnjujeta zahteve iz tabele 6 iz Priloge I Uredbe 2022/1636/EU.

(5)Sporočili o preverjanju ujemanja podatkov iz elektronskega trošarinskega dokumenta s podatki izvozne deklaracije in sporočilo v zvezi z obvestilom, da se blago ne bo več iznašalo s carinskega ozemlja Unije, iz šestega odstavka 35. člena ZTro-1 izpolnjujejo zahteve iz tabel 7, 8 in 9 iz Priloge I Uredbe 2022/1636/EU in ustrezajo postopkom v skladu s 4a. členom Uredbe 2022/1637/EU.

(6)Nadomestni dokument iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZTro-1 vsebuje podatkovne elemente, skupine podatkov in podskupine podatkov iz stolpcev A in B tabele 1 iz Priloge I Uredbe 2022/1636/EU, iz četrtega odstavka 39. člena ZTro-1 podatkovne elemente, skupine podatkov in podskupine podatkov iz stolpcev A in B tabele 3 iz Priloge I Uredbe 2022/1636/EU in postopke v skladu s 7a. členom Uredbe 2022/1637/EU.

(7)Nadomestni dokument iz prvega odstavka 40. člena ali prvega odstavka 41. člena ZTro-1 vsebuje podatkovne elemente, skupine podatkov in podskupine podatkov iz stolpcev A in B tabele 6 oziroma, če se trošarinski izdelki ne bodo več iznašali z ozemlja Unije, tabele 9 iz Priloge I Uredbe 2022/1636/EU ter se naslovi z »Nadomestno poročilo o prejemu za gibanja trošarinskega blaga«, ali »Nadomestno poročilo o izvozu za gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine«, ali »Nadomestno obvestilo pristojnim organom odpremne države članice o razveljavitvi izvozne deklaracije«, kot je ustrezno.

(1)Vsebina in oblika osnutka elektronskega trošarinskega dokumenta, podatkovni elementi elektronskih sporočil in seznami oznak, ki se uporabljajo in izmenjujejo v računalniško podprtem sistemu, so določeni v Prilogi I in Prilogi II Uredbe 2022/1636/EU ter so za gibanje v režimu odloga znotraj Slovenije dopolnjeni z:

-        dopolnitvijo podatkovnih elementov elektronskih sporočil, ki se uporabljajo za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, iz Priloge 1 Uredbe 2022/1636/EU s pogoji za podatke, katerih vnos je pogojen, in pojasnili o izpolnjevanju sporočil pri gibanju v režimu odloga znotraj Slovenije iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in

-        dopolnitvijo tabel 11 in 12, seznam oznak, Priloga II Uredbe 2022/1636/EU, z oznakami trošarinskih izdelkov in oznakami merskih enot, ki se uporabljajo pri gibanju v režimu odloga znotraj Slovenije iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3)Šteje se, da se trošarinski izdelki gibajo v režimu odloga znotraj Slovenije, če jih spremlja elektronski trošarinski dokument.

(1)Pošiljatelj pred začetkom gibanja trošarinskih izdelkov, vendar ne prej kot sedem dni pred začetkom gibanja, predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta, ki vsebuje pravilne podatke, davčnemu organu, ki elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v predloženem elektronskem trošarinskem dokumentu. Če so podatki ustrezni, davčni organ opremi elektronski trošarinski dokument z enotno trošarinsko referenčno oznako, ki je določena v prvem odstavku 35. člena ZTro-1, jo sporoči pošiljatelju in predloži elektronski trošarinski dokument prejemniku. Če podatki niso pravilni, davčni organ o tem takoj obvesti pošiljatelja.

(2)Pošiljatelj prekliče elektronski trošarinski dokument, če obstaja razlog za preklic s seznama oznak in se gibanje trošarinskih izdelkov v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZTro-1 še ni začelo. Pošiljatelj, ki želi preklicati elektronski trošarinski dokument, izpolni polja v osnutku sporočila o preklicu in ga predloži davčnemu organu, ki elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v sporočilu o preklicu. Če so podatki ustrezni, davčni organ opremi sporočilo o preklicu z datumom in časom potrditve ter podatke sporoči pošiljatelju in prejemniku. Če podatki niso pravilni, davčni organ o tem takoj obvesti pošiljatelja.

(3)Pošiljatelj lahko med gibanjem trošarinskih izdelkov v elektronskem trošarinskem dokumentu spremeni namembni kraj in navede novega, ki je dejanski namembni kraj in je:

-        trošarinsko skladišče,

-        lokacija obrata oproščenega uporabnika,

-        lokacija davka proste prodajalne ali

-        kraj, kjer trošarinski izdelki zapustijo Unijo pri izvozu. Pošiljatelj spremembo namembnega kraja vnese takoj, ko ugotovi, da dejanski namembni kraj prejema ne ustreza podatku, navedenemu v elektronskem trošarinskem dokumentu. Pošiljatelj, ki želi spremeniti namembni kraj, izpolni polja v osnutku sporočila o spremembi namembnega kraja in ga predloži davčnemu organu, ki elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov. Če so podatki ustrezni, davčni organ opremi sporočilo o spremembi namembnega kraja z datumom in časom potrditve ter zaporedno številko. O tem obvesti pošiljatelja in posodobi prvotni elektronski trošarinski dokument z informacijami v sporočilu o spremembi namembnega kraja. Če podatki o spremembi namembnega kraja niso pravilni, davčni organ o tem takoj obvesti pošiljatelja.

(4)Če posodobitev elektronskega trošarinskega dokumenta iz prejšnjega odstavka vključuje spremembo kraja dobave, ne vključuje pa spremembe prejemnika, pošlje davčni organ sporočilo o spremembi namembnega kraja prejemniku. Če posodobitev vključuje spremembo prejemnika, se posodobljeni elektronski trošarinski dokument pošlje novemu prejemniku, obvestilo o spremembi namembnega kraja pa prejemniku, navedenemu v prvotnem elektronskem trošarinskem dokumentu.

(5)Če je pošiljatelj po začetku gibanja ugotovil, da je v elektronskem trošarinskem dokumentu navedel nepravilne podatke, o tem takoj obvesti davčni organ in mu pošlje pravilne podatke o odpremljeni pošiljki.

(6)Če pošiljatelj ne prejme poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu po izteku časa, določenega za gibanje in predpisanega za potrditev prejema trošarinskih izdelkov, takoj ali najpozneje v desetih delovnih dneh po izteku tega časa obvesti davčni organ o razlogih in okoliščinah, zaradi katerih gibanje ni bilo zaključeno.

(7)Tiskana različica elektronskega trošarinskega dokumenta spremlja trošarinske izdelke med celotnim gibanjem v režimu odloga. Tiskano različico elektronskega trošarinskega dokumenta lahko nadomesti komercialni dokument, v katerem je navedena enotna trošarinska referenčna oznaka.

(8)Pri izvozu trošarinskih izdelkov carinski organ, pri katerem je vložena izvozna deklaracija, sporoči enotno trošarinsko referenčno oznako carinskemu organu, pri katerem bodo trošarinski izdelki zapustili Unijo.

(1)Prejemnik trošarinskih izdelkov z uporabo računalniško podprtega sistema predloži poročilo o prejemu takoj oziroma najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu pošiljke. Prejemnik v poročilo o prejemu vpiše pravilne podatke o prejeti pošiljki. Prejemnik lahko predloži poročilo o prejemu tudi po roku iz prejšnjega stavka, če to davčnemu organu ustrezno obrazloži.

(2)Davčni organ elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v poročilu o prejemu trošarinskih izdelkov, in če so podatki ustrezni, prejemniku potrdi prejem poročila in pošiljatelju predloži poročilo o prejemu. Če podatki niso ustrezni, davčni organ o tem takoj obvesti prejemnika.

(3)Če je prejemnik trošarinskih izdelkov v poročilu o prejemu navedel nepravilne podatke, o tem takoj obvesti davčni organ in mu pošlje pravilne podatke o prejeti pošiljki.

(4)Če pošiljatelj trošarinski izdelek dobavi prejemniku za namene iz 1. točke prvega odstavka 97. člena ZTro-1, prejem trošarinskih izdelkov v računalniško podprtem sistemu potrdi davčni organ na podlagi podatkov o potrditvi prejema, ki jih davčnemu organu pošlje pošiljatelj. Podatki za potrditev prejema morajo ustrezati vsebini in obliki podatkovnih elementov poročila o prejemu in sporočil s seznama oznak. Pošiljatelj podatke o potrditvi prejema predloži davčnemu organu najpozneje v 15 dneh od dne, ko je prejemnik prejel pošiljko.

(5)Carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, izda poročilo o izvozu na podlagi potrditve carinskega organa, pri katerem so trošarinski izdelki zapustili Slovenijo, in ga pošlje pošiljatelju.

(1)Če računalniško podprt sistem ni na voljo, pošiljatelj začne gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga z uporabo nadomestnega postopka tako, da:

-        trošarinske izdelke spremlja papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kot osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta iz 11.b člena tega pravilnika in mora biti vidno označen z izjavo »Nadomestni spremni dokument za gibanje trošarinskega blaga;

-        pred začetkom gibanja obvesti davčni organ o odpremi in

-        davčnemu organu pošlje kopijo dokumenta iz prve alineje, ki bo pošiljko spremljal.

(2)Ko je računalniško podprt sistem spet na voljo, pošiljatelj predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta. Če so podatki ustrezni, davčni organ opremi elektronski trošarinski dokument z enotno trošarinsko referenčno oznako, s čimer elektronski trošarinski dokument nadomesti papirni dokument. Do potrditve podatkov iz elektronskega trošarinskega dokumenta poteka gibanje v režimu odloga na podlagi papirnega dokumenta.

(3)Če ob morebitni spremembi namembnega kraja računalniško podprt sistem ni na voljo, pošiljatelj ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(4)Če računalniško podprt sistem ni na voljo v času oziroma na kraju prejema ali ni bil na voljo v času oziroma v kraju pošiljanja, lahko prejemnik ob koncu gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga predloži davčnemu organu papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kot poročilo o prejemu in mora biti vidno označen z izjavo »Nadomestno poročilo o prejemu za gibanje trošarinskega blaga«, in tako potrdi konec gibanja. Ko je računalniško podprt sistem spet na voljo, prejemnik potrdi prejem v skladu s prejšnjim členom tega pravilnika.

(5)Davčni organ lahko za odpremljene trošarinske izdelke v računalniško podprtem sistemu potrdi konec gibanja tudi brez pridobitve poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu, če od prejemnika prejme dokument, ki vsebuje iste podatke kot poročilo o prejemu oziroma poročilo o izvozu, in če:

-        prejme potrdilo namembnega urada, da so trošarinski izdelki dejansko prispeli v namembni kraj, ali

-        pri izvozu prejme potrditev pristojnega carinskega organa, pri katerem so trošarinski izdelki dejansko zapustili Slovenijo.

(6)Če je bila v primeru nepravilnosti pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga v skladu z devetim odstavkom 26. člena ZTro-1 trošarina plačana, lahko davčni organ v računalniško podprtem sistemu potrdi konec gibanja tudi brez pridobitve poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu.

(1)Začasno pooblaščeni prejemnik ali začasno certificirani prejemnik, ki v računalniško podprtem sistemu ne potrdi prejema trošarinskih izdelkov, za namen potrditve prejema trošarinskih izdelkov v računalniško podprtem sistemu davčnemu organu predloži podatke o prejeti pošiljki v elektronski obliki v informacijski sistem davčnega organa na obrazcu »Podatki o prejeti pošiljki«.

(2)Oseba iz 17. člena ZTro-1, ki v računalniško podprtem sistemu ne potrdi prejema trošarinskih izdelkov, za namen potrditve prejema trošarinskih izdelkov v računalniško podprtem sistemu davčnemu organu predloži podatke o prejeti pošiljki v papirni obliki na obrazcu »Poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov iz druge države članice«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa.

(3)Obrazca iz prvega in drugega odstavka vsebujeta najmanj podatke iz »Poročila o prejemu« iz tabele 6 iz Priloge I Uredbe 2022/1636/EU.

(4)Na podlagi prejema obrazca iz prvega oziroma drugega odstavka davčni organ v računalniško podprtem sistemu potrdi prejem trošarinskih izdelkov in o tem obvesti osebe iz 17. člena ZTro-1.

Pošiljatelj iz Slovenije v elektronskem trošarinskem dokumentu obvezno izpolni naslednje podatke, ki so določeni v Tabeli 1, iz Priloge Uredbe 2022/1636/EU:

-        podatkovni element 12 b – identifikacijska številka za DDV,

-        skupino podatkov 15 (a – g) – gospodarski subjekt: prvi prevoznik in

-        podatkovni element 16 f – dodatne informacije, s podatki o kraju pretovora in nazivu novega prevoznika, če se več pošiljk združi skupaj na eno prevozno sredstvo (zbirni prevoz).

(1)Vloga za izdajo dovoljenja za trošarinsko skladišče iz 44. člena ZTro-1 se predloži na obrazcu »Vloga za izdajo dovoljenja za trošarinsko skladišče«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.število in lokacije poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in podatke o prostorih, ki so predvideni za trošarinsko skladišče, 3. podrobnejši opis dejavnosti s trošarinskimi izdelki in nepredelanim tobakom z navedbo vrste postopkov, ki se bodo opravljali v trošarinskem skladišču, 4. vrsto trošarinskih izdelkov in nepredelani tobak po tarifnih oznakah kombinirane nomenklature carinske tarife (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka), za katero se zahteva dovoljenje za trošarinsko skladišče, 5. predvideni obseg proizvedenih ali skladiščenih količin trošarinskih izdelkov ter predelanih in skladiščenih količin nepredelanega tobaka po posameznih vrstah za obdobje 12 mesecev,

6.predviden obseg proizvedenih ali skladiščenih količin trošarinskih izdelkov, ki predstavljajo vhodne elemente dejavnosti s trošarinskimi izdelki, po posameznih vrstah za obdobje 12 mesecev;

7.predviden obseg proizvedenih ali skladiščenih količin trošarinskih izdelkov, ki predstavljajo vmesne izdelke dejavnosti s trošarinskimi izdelki, po posameznih vrstah za obdobje 12 mesecev,

8.običajen obseg proizvedenih ali skladiščenih količin trošarinskih izdelkov, ki predstavljajo končne izdelke dejavnosti s trošarinskimi izdelki, po posameznih vrstah za obdobje 12 mesecev,

9.predviden obseg odpreme trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča v režimu odloga za obdobje 12 mesecev,

10.podatke o tehnični opremi, potrebni za opravljanje dejavnosti s trošarinskimi izdelki in nepredelanim tobakom,

11.podatke o listinah, iz katerih so razvidni normativi porabe posameznih vrst trošarinskih izdelkov, po vrstah proizvodnje trošarinskih izdelkov,

12.navedbo vrste in opis delovanja računovodskega sistema,

13.navedbo načina odpremljanja trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča po vrstah odpreme in predvidenem letnem obsegu količin odpremljenih trošarinskih izdelkov (kot npr. cestni prevoz, železniški, ladijski, letalski: lastni, tuji; po ceveh; v cisternah, steklenicah, sodih ipd.),

14.izjavo, da vložnik vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva,

15.ime osebe in namestnika osebe, odgovorne za delovanje trošarinskega skladišča,

16.ime osebe in namestnika osebe pri pravni osebi, če je imetnik trošarinskega dovoljenja sklenil pogodbo o upravljanju trošarinskega skladišča z drugo osebo in

17.ime osebe, odgovorne za poslovanje s trošarinskimi dokumenti.

(2)Vlogi iz prejšnjega odstavka se priloži overjen podpis oseb iz 15. in 16. točke prejšnjega odstavka.

Vloga za izdajo posebnega dovoljenja iz tretjega in sedmega odstavka 43. člena ZTro-1 se predloži na obrazcu »Vloga za izdajo posebnega dovoljenja imetniku trošarinskega skladišča«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.skupine trošarinskih izdelkov, za katere se zahteva posebno dovoljenje,

3.druge izdelke, surovine in polizdelke, ki so potrebni za proizvodnjo, obdelovanje, predelovanje in dodelovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču in

4.opis razlogov za izdajo posebnega dovoljenja.

(1)Imetnik trošarinskega skladišča v evidencah trošarinskih izdelkov v skladu s 3. točko prvega odstavka 45. člena ZTro-1 vodi podatke o:

1.stanju zalog trošarinskih izdelkov in nepredelanega tobaka na začetku in koncu davčnega obdobja,

2.vrsti in količini prejema trošarinskih izdelkov in nepredelanega tobaka (iz vnosa, uvoza, drugih trošarinskih skladišč, obrata oproščenega uporabnika in od drugih trošarinskih zavezancev),

3.vrsti in količini odpremljenih trošarinskih izdelkov (drugemu trošarinskemu skladišču, oproščenemu uporabniku, davka prosti prodajalni, v izvoz, diplomatskim predstavništvom, konzulatom in mednarodnim organizacijam ter prejemnikom, ki so oproščeni plačila trošarine),

4.vrsti in količini uporabljenih trošarinskih izdelkov kot surovine za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču, kot vzorcev za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje oziroma za znanstvene namene, za namene trošarinskega nadzora in za namene kontrole kakovosti, ki jo v trošarinskem skladišču opravlja pooblaščena oseba davčnega organa,

5.vrsti in količini izdelanih trošarinskih izdelkov,

6.vrsti in količini nabavljenih trošarinskih izdelkov po ceni z vključeno trošarino,

7.uničenju trošarinskih izdelkov pod nadzorom davčnega organa,

8.primanjkljaju, ki je nastal zaradi skladiščenja in prevoza izdelkov,

9.denaturiranju alkohola v skladu z 72. členom ZTro-1 in

10.sprostitvi trošarinskih izdelkov in nepredelanega tobaka v porabo, vključno s količinami za lastno rabo.

(2)Imetnik trošarinskega skladišča vodi evidence v trošarinskem skladišču tako, da v vsakem trenutku izkazujejo stanje zalog trošarinskih izdelkov po njihovi vrsti in količini ter skupne podatke trošarinskih izdelkov.

(1)Vloga za izdajo dovoljenja za davka prosto prodajalno, na podlagi drugega odstavka 16. člena v povezavi s 44. členom ZTro-1, se predloži na obrazcu »Vloga za izdajo dovoljenja za davka prosto prodajalno«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.lokacije prodajaln,

3.vrsto trošarinskih izdelkov po tarifnih oznakah, ki jih bo prejemal in prodajal v prodajalni, za katero zahteva izdajo dovoljenja,

4.predviden obseg prejema trošarinskih izdelkov po posameznih vrstah za obdobje 12 mesecev,

5.navedbo vrste in opis delovanja računovodskega sistema,

6.izjavo, da vložnik vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva,

7.ime osebe in namestnika osebe, odgovorne za poslovanje davka proste prodajalne,

8.ime osebe, odgovorne za poslovanje s trošarinskimi dokumenti, in

9.druge podatke, ki dokazujejo utemeljenost vloge za izdajo dovoljenja.

(2)Vlogi iz prejšnjega odstavka se priloži overjen podpis oseb iz 7. točke prejšnjega odstavka.

(1)Imetnik davka proste prodajalne v evidencah trošarinskih izdelkov v skladu s 3. točko prvega odstavka 45. člena ZTro-1 vodi podatke o:

1.vrsti in količini trošarinskih izdelkov, prejetih v režimu odloga ter s plačano trošarino po posameznih dobaviteljih,

2.vrsti in količini prodanih trošarinskih izdelkov, ki so predmet oprostitve po 15. členu ZTro-1,

3.vrsti in količini prodanih trošarinskih izdelkov, ki niso predmet oprostitve, in

4.stanju zalog trošarinskih izdelkov na začetku in koncu davčnega obdobja.

(2)Imetnik davka proste prodajalne vodi evidence iz prejšnjega odstavka tako, da v vsakem trenutku izkazujejo stanje zalog trošarinskih izdelkov po njihovi vrsti in količini ter skupne podatke trošarinskih izdelkov. Evidence se davčnemu organu predložijo na zahtevo.

(1)Vloga za izdajo dovoljenja za oproščenega uporabnika iz 48. člena ZTro-1 se predloži na obrazcu »Vloga za izdajo dovoljenja za oproščenega uporabnika«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.število in lokacije poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, in podatki o prostorih, ki so predvideni za obrat oproščenega uporabnika,

3.podrobnejši opis dejavnosti, pri kateri se uporabljajo trošarinski izdelki, in lokacija proizvodnje, kjer se bodo trošarinski izdelki uporabljali,

4.vrsto in količino trošarinskih izdelkov po tarifnih oznakah, za katere se zahteva oprostitev plačila trošarine, v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 72. člena ZTro-1, prvim odstavkom 96. člena ali prvim in drugim odstavkom 97. člena ZTro-1, za obdobje proizvodnje, vendar ne za več kot 12 mesecev v okviru koledarskega leta,

5.predviden obseg proizvodnje izdelkov, pri kateri se uporabljajo trošarinski izdelki, za obdobje proizvodnje, vendar ne za več kot 12 mesecev v okviru koledarskega leta,

6.opis prostorov (proizvodnih, skladiščnih ali podobnih), v katerih bodo trošarinski izdelki, nabavljeni brez plačila trošarine, ter opis opreme, s katero se bo ugotavljala količina oziroma poraba trošarinskih izdelkov,

7.opis normativov porabe posameznih vrst trošarinskih izdelkov pri opravljanju dejavnosti,

8.izjavo, da vložnik vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, in

9.ime osebe in namestnika osebe, odgovorne za opravila v zvezi s trošarinskimi izdelki.

(2)Vlogi iz prejšnjega odstavka se priloži overjen podpis oseb iz 9. točke prejšnjega odstavka.

(1)Oproščeni uporabnik zaprosi za spremembo količin trošarinskih izdelkov v tekočem koledarskem letu ter odobritev nabave količin trošarinskih izdelkov za naslednje koledarsko leto v skladu s petim odstavkom 48. člena ZTro-1 na obrazcu »Zahtevek za odobritev oziroma spremembo količin trošarinskih izdelkov, ki se nabavljajo brez plačila trošarine«, objavljenem na spletni strani davčnega organa, pred nabavo novih količin trošarinskih izdelkov. Obrazec vsebuje naslednje podatke:

1.identifikacijske podatke oproščenega uporabnika,

2.številko dovoljenja oproščenega uporabnika,

3.odobritev količin trošarinskih izdelkov za naslednje koledarsko leto oziroma spremembo količin trošarinskih izdelkov v tekočem koledarskem letu,

4.obdobje nabave (od meseca in do meseca) in

5.podatke o vrsti in količini trošarinskih izdelkov po tarifnih oznakah, ki se nabavljajo v režimu odloga, z navedbo namena uporabe (navedbo zakonske podlage za oproščeno rabo iz dovoljenja oproščenega uporabnika).

(2)Oproščeni uporabnik predloži davčnemu organu poročilo o nabavi v režimu odloga in porabi trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine v skladu s 6. točko prvega odstavka 49. člena ZTro-1 na obrazcu »Poročilo o nabavi v režimu odloga in porabi trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine«, objavljenem na spletni strani davčnega organa, najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Obrazec vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke oproščenega uporabnika,

2.številko dovoljenja oproščenega uporabnika,

3.obdobje nabave in porabe,

4.nabavo trošarinskega izdelka v režimu odloga in poraba trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine z navedbo:

-  vrste in količine trošarinskih izdelkov po tarifnih oznakah,

-  identifikacijske podatke dobavitelja in

-  namen uporabe trošarinskih izdelkov (navedba zakonske podlage za oproščeno rabo iz dovoljenja oproščenega uporabnika).

(3)Vlogo za odobritev gibanja trošarinskih izdelkov iz obrata oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZTro-1 oproščeni uporabnik predloži pred odpremo trošarinskih izdelkov iz svojega obrata oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče. V vlogi navede vrsto trošarinskih izdelkov, količino, lokacijo odpreme, lokacijo trošarinskega skladišča prejema ter razloge za gibanje trošarinskih izdelkov iz obrata oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče.

(1)V evidencah o nabavi, gibanju, porabi in zalogah trošarinskih izdelkov v skladu s 5. točko prvega odstavka 49. člena ZTro-1 oproščeni uporabnik vodi podatke o:

1.stanju zalog trošarinskih izdelkov na začetku in koncu davčnega obdobja, ločeno za trošarinske izdelke, prejete v režimu odloga in s plačano trošarino,

2.vrsti in količini prejetih in odpremljenih trošarinskih izdelkov v davčnem obdobju, ločeno za trošarinske izdelke, prejete in odpremljene v režimu odloga in s plačano trošarino (iz vnosa, uvoza, od dobaviteljev, ki dobavljajo trošarinske izdelke v režimu odloga ali s plačano trošarino v Sloveniji) po datumu prejema in s podatki o dobavitelju,

3.vrsti in količini odpremljenih trošarinskih izdelkov trošarinskemu skladišču,

4.uporabi trošarinskih izdelkov za namene iz 72., 96. ali 97. člena ZTro-1,

5.uporabi trošarinskih izdelkov za druge namene, kot za namene iz 72. ali 97. člena ZTro-1,

6.uporabi trošarinskih izdelkov kot vzorcev za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje, za namene davčnega nadzora, za namene kontrole kakovosti, ki jo v proizvodnih prostorih ali skladišču oproščenega uporabnika opravlja pooblaščena oseba davčnega organa, in

7.uničenju trošarinskih izdelkov pod nadzorom davčnega organa, o primanjkljaju, ki je nastal zaradi procesa skladiščenja in prevoza izdelkov oziroma je neločljivo povezan z njim.

(2)Oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov vodi evidence iz prejšnjega odstavka tako, da v vsakem trenutku izkazujejo stanje zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini ter zbirne podatke. Evidence se davčnemu organu predložijo na zahtevo.

(1)Vloga za izdajo dovoljenja za pooblaščenega prejemnika iz 51. člena ZTro-1 se predloži na obrazcu »Vloga za izdajo dovoljenja za pooblaščenega prejemnika«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.število in lokacije poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti,

3.podrobnejši opis dejavnosti s trošarinskimi izdelki,

4.vrsto trošarinskih izdelkov po tarifnih oznakah, ki jih bo prejemal v okviru opravljanja svoje dejavnosti, za katere zahteva dovoljenje,

5.predviden obseg prejema trošarinskih izdelkov po posameznih vrstah za obdobje 12 mesecev,

6.navedbo vrste in opis delovanja računovodskega sistema,

7.navedbo načina prejema trošarinskih izdelkov (kot npr. cestni prevoz, železniški, ladijski, letalski: lastni, tuji; v cisternah, steklenicah, sodih ipd.),

8.izjavo, da vložnik vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva,

9.ime osebe in namestnika osebe, odgovorne za poslovanje, in

10.ime oseb, odgovornih za poslovanje s trošarinskimi dokumenti.

(2)Vlogi iz prejšnjega odstavka se priloži overjen podpis oseb iz 9. točke prejšnjega odstavka.

(1)V evidenci prejetih trošarinskih izdelkov v skladu s 4. točko prvega odstavka 52. člena ZTro-1 pooblaščeni prejemnik vodi podatke o:

1.vrsti in količini trošarinskih izdelkov, prejetih v režimu odloga po datumu prejema, številki elektronskega trošarinskega dokumenta, dobaviteljih in prejemnikih trošarinskih izdelkov v Sloveniji, in podatkom, ali gre za prejem na lokacijah neposredne dobave v skladu s 27. členom ZTro-1 ali dobavo diplomatskim predstavništvom, konzulatom ter mednarodnim organizacijam ali drugo dobavo trošarinskih izdelkov, ki so v skladu z ZTro-1 oproščeni plačila trošarine, in

2.skupnem prometu s trošarinskimi izdelki na koncu davčnega obdobja.

(2)Pooblaščeni prejemnik vodi evidence iz prejšnjega odstavka tako, da v vsakem trenutku izkazujejo podatke o gibanju in prejemu trošarinskih izdelkov po vrsti in količini trošarinskih izdelkov. Evidence se davčnemu organu predložijo na zahtevo.

Vloga za izdajo dovoljenja za začasno pooblaščenega prejemnika iz 53. člena ZTro-1 se predloži na obrazcu »Vloga za izdajo dovoljenja za začasno pooblaščenega prejemnika«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.sklicno številko pošiljke, ki je lokalna referenčna številka, trgovska identifikacija naročila ali druga identifikacija pošiljke,

3.datum odpreme in datum prejema pošiljke,

4.trošarinsko številko in davčno številko pošiljatelja in

5.podatke o trošarinskih izdelkih pošiljke, in sicer vrsta in količina trošarinskih izdelkov po tarifnih oznakah ter znesek trošarine.

(1)Vloga za izdajo dovoljenja za pooblaščenega uvoznika trošarinskih izdelkov iz 55. člena ZTro-1 se predloži na obrazcu »Vloga za izdajo dovoljenja za pooblaščenega uvoznika«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.podrobnejši opis dejavnosti s trošarinskimi izdelki,

3.vrsto trošarinskih izdelkov po tarifnih oznakah, ki jih bo odpremljal v okviru opravljanja svoje dejavnosti, za katere zahteva dovoljenje,

4.predviden obseg odpreme trošarinskih izdelkov v režimu odloga, v obdobju 12 mesecev,

5.podatek, ali bo vložnik zahtevka trošarinske izdelke v režimu odloga odpremljal le prejemniku v Sloveniji ali prejemniku v drugi državi članici,

6.navedbo načina odpremljanja trošarinskih izdelkov (npr. cestni prevoz, železniški, ladijski, letalski, lastni, tuji; v cisternah, steklenicah, sodih) ter opredelitev gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga v Sloveniji ali med Slovenijo in drugimi državami članicami,

7.navedbo vrste in opis delovanja računovodskega sistema,

8.izjavo, da vložnik vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva,

9.ime osebe in namestnika osebe, odgovorne za poslovanje, in

10.ime oseb,odgovornih za poslovanje s trošarinskimi dokumenti.

(2)Vlogi iz prejšnjega odstavka se priloži overjen podpis oseb iz 9. točke prejšnjega odstavka.

(3)(črtan).

(1)V evidencah trošarinskih izdelkov v skladu z 2. točko prvega odstavka 56. člena ZTro-1 pooblaščeni uvoznik vodi podatke o:

1.vrsti in količini trošarinskih izdelkov, odpremljenih v režimu odloga po datumu odpreme, številki elektronskega trošarinskega dokumenta in številki carinskega dokumenta uvoza trošarinskih izdelkov, prejemnikih trošarinskih izdelkov v Sloveniji ali drugi državi članici,

2.primanjkljaju, ki je nastal oziroma je neločljivo povezan s prevozom trošarinskih izdelkov, in

3.skupnem prometu s trošarinskimi izdelki na koncu davčnega obdobja.

(2)Pooblaščeni uvoznik vodi evidence iz prejšnjega odstavka tako, da v vsakem trenutku izkazujejo podatke o gibanju in prejemu trošarinskih izdelkov po vrsti in količini trošarinskih izdelkov. Evidence se davčnemu organu predložijo na zahtevo.

(1)Certificirani prejemnik za prijavo v evidenco trošarinskih zavezancev na podlagi 5. točke tretjega odstavka 63. člena poleg podatkov iz prvega odstavka 34. člena davčnemu organu pošlje tudi naslednje podatke:

1.predvideni obseg prejema trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, v obdobju 12 mesecev,

2.izjavo, da bo predložil zavarovanje v višini, ki jo določi davčni organ na podlagi podatkov o obsegu poslovanja s trošarinskimi izdelki iz prijave,

3.izjavo, da zagotavlja elektronsko izmenjavo podatkov v računalniško podprtem sistemu za nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov.

(2)Certificirani pošiljatelj se prijavi v evidenco certificiranih pošiljateljev z obrazcem »Prijava v evidenco certificiranih pošiljateljev«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje podatke:

1.identifikacijske podatke osebe,

2.vrsto trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, po tarifnih oznakah, ki jih bo odpremljal v okviru opravljanja svoje dejavnosti,

3.datum začetka opravljanja dejavnosti, datum spremembe ali datum prenehanja opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki,

4.izjavo, da zagotavlja elektronsko izmenjavo podatkov v računalniško podprtem sistemu za nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov.

(1)V evidencah trošarinskih izdelkov v skladu s 4. točko četrtega odstavka 56.a člena in 2. točko četrtega odstavka 56.b člena ZTro-1 certificirani prejemnik oziroma certificirani pošiljatelj vodi podatke o:

1.vrsti in količini prejetih oziroma odpremljenih trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, po datumu prejema oziroma odpreme, številki elektronskega poenostavljenega trošarinskega dokumenta,

2.delni ali popolni izgubi trošarinskih izdelkov oziroma primanjkljaju, ki je nastal oziroma je neločljivo povezan s prevozom trošarinskih izdelkov, in

3.skupnem prometu s trošarinskimi izdelki na koncu davčnega obdobja.

(2)Certificirani prejemnik oziroma certificirani pošiljatelj vodi evidence iz prejšnjega odstavka tako, da v vsakem trenutku izkazujejo podatke o odpremi oziroma prejemu in gibanju trošarinskih izdelkov po vrsti in količini trošarinskih izdelkov. Evidence se davčnemu organu predložijo na zahtevo.

(1)Oseba, ki je predložila instrument zavarovanja plačila trošarine, se lahko sklicuje na zavarovanje naslednji delovni dan po dnevu, ko je davčni organ sprejel položeno zavarovanje kot ustrezno.

(2)Če je rok veljavnosti instrumenta zavarovanja plačila trošarine potekel ali pa se ta pred potekom njegove veljavnosti nadomesti z novim instrumentom zavarovanja plačila trošarine, trošarina, ki je bila zavarovana, pa še ni bila plačana oziroma trošarinska obveznost še vedno lahko nastane, mora novo zavarovanje, ki ga položi imetnik dovoljenja oziroma druga oseba, vsebovati klavzulo, da se iz nje lahko poplačajo tudi trošarinske obveznosti, ki so bile zavarovane s predhodnim instrumentom zavarovanja plačila trošarine.

(1)Z instrumenti zavarovanja plačila trošarine imetnik trošarinskega skladišča:

1.zavaruje plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki se proizvajajo ali skladiščijo v trošarinskem skladišču in vključuje trošarinske izdelke, ki se prejemajo v trošarinskem skladišču,

2.zavaruje plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča v režimu odloga ali ki se neposredno dobavljajo,

3.zavaruje plačilo trošarine za nepredelani tobak, ki se predeluje in skladišči v trošarinskem skladišču, in

4.zavaruje plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil položen instrument zavarovanja.

(2)Če davčni organ zahteva predložitev instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se proizvajajo in skladiščijo v trošarinskem skladišču in vključujejo trošarinske izdelke, ki se prejemajo v trošarinskem skladišču, je ob predložitvi instrumenta zavarovanja za najmanj enoletno časovno obdobje, njegova višina lahko nižja od zneska možnega trošarinskega dolga – ki lahko nastane v davčnem obdobju, in ki je določen na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZTro-1 – vendar ne manj kot 10 % možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane v davčnem obdobju.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni organ za trošarinske izdelke, ki se proizvajajo in skladiščijo v trošarinskem skladišču in vključujejo trošarinske izdelke, ki se prejemajo v trošarinskem skladišču, določi višino instrumenta zavarovanja plačila trošarine, ki je nižja od 10 % možnega trošarinskega dolga, če imetnik trošarinskega skladišča izpolnjuje pogoj, da je v zadnjih petih letih kot imetnik dovoljenja izpolnjeval davčne in carinske obveznosti in ima zadostno finančno zmogljivost za izpolnjevanje svojih obveznosti, glede na vrsto in obseg poslovanja.

(4)Ob predložitvi instrumenta zavarovanja plačila trošarine za najmanj enoletno časovno obdobje, za trošarinske izdelke, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča v režimu odloga, lahko davčni organ določi njegovo višino, ki je nižja od zneska možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane v davčnem obdobju določenega na podlagi šestega odstavka 58. člena ZTro-1, vendar ne manj kot 50 % možnega trošarinskega dolga ob pogoju, da so v celoti zavarovane vse posamezne odpreme v gibanju.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni organ za trošarinske izdelke, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča v režimu odloga, določi višino instrumenta zavarovanja plačila trošarine, ki je nižja od 50 % možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane v davčnem obdobju:

1.za imetnika trošarinskega skladišča, če izpolnjuje pogoj, da je kot imetnik dovoljenja v zadnjih petih letih izpolnjeval davčne in carinske obveznosti in ima zadostno finančno zmogljivost za izpolnjevanje svojih obveznosti, glede na vrsto in obseg poslovanja ob pogoju, da je v celoti zavarovana posamezna pošiljka v gibanju, ali

2.za odpremo trošarinskih izdelkov, ki se odpremljajo med trošarinskimi skladišči istega imetnika trošarinskega skladišča.

(1)Z instrumenti zavarovanja plačila trošarine imetnik davka proste prodajalne zavaruje:

1.plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo v režimu odloga v davka prosto prodajalno, ki vključuje prejem in skladiščenje trošarinskih izdelkov v davka prosti prodajalni,

2.plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil instrument zavarovanja položen.

(2)Obveznost zavarovanja plačila trošarine za izdelke, ki se dobavljajo v režimu odloga v davka prosti prodajalni, določi davčni organ v višini možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane za te izdelke v davčnem obdobju. Ob predložitvi instrumenta zavarovanja za najmanj enoletno časovno obdobje lahko davčni organ določi njegovo višino, ki je nižja od zneska možnega trošarinskega dolga, vendar ne manj kot 50 % možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane v davčnem obdobju.

(1)Z instrumenti zavarovanja plačila trošarine dobavitelj električne energije, dobavitelj zemeljskega plina ali proizvajalec trošarinskih izdelkov izven režima odloga zavaruje:

1.plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo iz elektroenergetskega omrežja oziroma omrežja za prenos plina,

2.plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki jih proizvajalec proizvaja izven režima odloga, in

3.plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil položen instrument zavarovanja.

(2)Obveznost zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo iz elektroenergetskega omrežja ali omrežja za prenos plina, in za trošarinske izdelke, ki se proizvajajo izven režima odloga, lahko davčni organ določi največ v višini možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane za te izdelke v davčnem obdobju. Ob predložitvi instrumenta zavarovanja za najmanj enoletno časovno obdobje lahko davčni organ določi njegovo višino, ki je nižja od zneska možnega trošarinskega dolga vendar, ne manj kot 50 % možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane v davčnem obdobju.

(1)Z instrumenti zavarovanja plačila trošarine pooblaščeni prejemnik zavaruje:

1.plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki jih prejema v režimu odloga ali neposredno dobavlja,

2.plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil položen instrument zavarovanja.

(2)Obveznost zavarovanja plačila trošarine za izdelke, ki se prejemajo pod režimom odloga, določi davčni organ v višini možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane za te izdelke v treh davčnih obdobjih. Ob predložitvi instrumenta zavarovanja plačila trošarine za najmanj enoletno časovno obdobje lahko davčni organ določi njegovo višino, ki je nižja od zneska možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane v treh davčnih obdobjih, vendar ne manj kot:

1.možen trošarinski dolg, ki lahko nastane v enem davčnem obdobju, oziroma

2.30 % možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane v enem davčnem obdobju, in sicer za pooblaščenega prejemnika, če izpolnjuje pogoj, da je kot imetnik dovoljenja v zadnjih petih letih izpolnjeval davčne in carinske obveznosti in ima zadostno finančno zmogljivost za izpolnjevanje svojih obveznosti glede na vrsto in obseg poslovanja ob pogoju, da je v celoti zavarovana vsaka posamezna dobava.

(1)Z instrumenti zavarovanja plačila trošarine pooblaščeni uvoznik zavaruje:

1.plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki jih odpremlja v režimu odloga, in

2.plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil položen instrument zavarovanja.

(2)Obveznost zavarovanja plačila trošarine za izdelke, ki se odpremljajo v režimu odloga, določi davčni organ v višini trošarinskega dolga, ki lahko nastane za te izdelke v davčnem obdobju. Ob predložitvi instrumenta zavarovanja za najmanj enoletno časovno obdobje lahko davčni organ določi njegovo višino, ki je nižja od zneska možnega trošarinskega dolga v davčnem obdobju, vendar ne manj kot 50 % trošarinskega dolga, ob pogoju, da je v celoti zavarovana vsaka posamezna odprema trošarinskih izdelkov.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni organ za trošarinske izdelke, ki se odpremljajo v režimu odloga, določi višino instrumenta zavarovanja plačila trošarine, ki je nižja od 50 % možnega trošarinskega dolga v davčnem obdobju, v primeru da pooblaščeni uvoznik dobavlja trošarinske izdelke v svoje trošarinsko skladišče oziroma v svoj obrat oproščenega uporabnika.

(4)Če se trošarinski izdelki, po sprostitvi v prost promet, v skladu s carinsko zakonodajo ne gibajo v skladu s 25. členom ZTro-1, se instrument zavarovanja plačila trošarine ne predloži.

(1)Z instrumenti zavarovanja plačila trošarine oproščeni uporabnik zavaruje:

1.plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki se prejemajo in skladiščijo v obratu oproščenega uporabnika, ki vključuje tudi odpreme iz obrata oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče, in

2.plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil položen instrument zavarovanja.

(2)Ob predložitvi instrumenta zavarovanja plačila trošarine za najmanj enoletno časovno obdobje lahko davčni organ določi višino instrumenta zavarovanja, ki je nižja od zneska možnega trošarinskega dolga, ki lahko nastane v davčnem obdobju, vendar ne manj kot 5 % možnega trošarinskega dolga.

(1)Z instrumenti zavarovanja plačila trošarine certificirani prejemnik zavaruje:

1.plačilo trošarine za trošarinske izdelke, sproščene v porabo v drugi državi članici, ki jih prejema za dobavo za komercialni namen,

2.plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil položen instrument zavarovanja.

(2)Obveznost zavarovanja plačila trošarine za izdelke, sproščene v porabo za dobavo za komercialni namen, ki jih prejema certificirani prejemnik, določi davčni organ v višini trošarinskega dolga, ki lahko nastane za te izdelke v dveh davčnih obdobjih. Ob predložitvi instrumenta zavarovanja za najmanj enoletno časovno obdobje lahko davčni organ določi njegovo višino, ki je nižja od zneska možnega trošarinskega dolga v dveh davčnih obdobjih, vendar ne nižja kot možni trošarinski dolg, ki lahko nastane v enem davčnem obdobju.

(1)Osebe, ki se morajo v skladu s 63. členom ZTro-1 prijaviti kot trošarinski zavezanec ali morajo davčnemu organu prijaviti, kdaj se njihova dejavnost s trošarinskimi izdelki spremeni ali preneha, posredujejo davčnemu organu prijavo na obrazcu »Prijava v evidenco trošarinskih zavezancev«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje podatke:

1.identifikacijske podatke osebe,

2.vrsto trošarinskega zavezanca,

3.vrsto trošarinskega izdelka, s katero bo opravljal dejavnost,

4.datum začetka opravljanja dejavnosti, datum spremembe ali datum prenehanja opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki.

Sklicevanje na tarifne oznake v tem pravilniku, se nanaša na tarifne oznake kombinirane nomenklature carinske tarife iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1638 z dne 6. septembra 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 244 z dne 13. 9. 2016, str. 1).

(1)Denaturanti za namene oproščene uporabe v proizvodnji neprehrambnih izdelkov so sestavljeni iz:

1.4000 gramov izopropil alkohola (CAS št. 67-63-0), 500 gramov metil etil ketona (CAS št. 78-93-3) in 2 gramov denatonijevega benzoata (CAS št. 3734-33-6) ali

2.0,8 grama denatonijevega benzoata (CAS št. 3734-33-6) in 78,8 grama terc-butil alkohola (CAS št. 75-65-0) ali

3.5000 gramov izopropil alkohola (CAS št. 67-63-0) in 78,8 grama terc-butil alkohola (CAS št. 75-65-0) ali

4.39,5 grama sintetičnega mošusa v ksilenu in 78,8 grama terc-butil alkohola (CAS št. 75-65-0) vse na hektoliter 100 vol. % etilnega alkohola.

(2)Če denaturanti iz prvega odstavka tega člena zaradi tehnoloških zahtev niso primerni za uporabo v proizvodnji neprehrambnih izdelkov, lahko davčni organ dovoli uporabo drugih denaturantov.

(3)Popolni denaturant iz devetega odstavka 72. člena ZTro-1, ki je priznan le v Sloveniji, je sestavljen iz:

1.500 gramov dietil ftalata (CAS št. 84-66-2) in 78,8 grama terc-butil alkohola (CAS št. 75-65-0) ali

2.1580 gramov izopropil alkohola (CAS št. 67-63-0), 790 gramov terc-butil alkohola (CAS št. 75-65-0) in 0,79 grama denatonijevega benzoata (CAS št. 75-65-0), vse na hektoliter 100 vol. % etilnega alkohola.

(4)Popolni denaturant, ki je priznan v vseh državah članicah, je sestavljen najmanj iz: 1 litra izopropil alkohola (IPA), 1 litra metil etil ketona (MEK) in 1 grama denatonijevega benzoata na hektoliter 100 vol. % etilnega alkohola.

(5)Etilni alkohol je v Sloveniji oproščen plačila trošarine, če je:

-        v trošarinskem skladišču popolnoma denaturiran z denaturanti iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ali

-        vnesen ali uvožen in vsebuje denaturante iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(1)Vloga za izdajo dovoljenja malemu proizvajalcu vina za odpremo vina v režimu odloga s spremnim vinarskim dokumentom iz 1. točke prvega odstavka 74. člena ZTro-1 se predloži na obrazcu »TRO-MPV-VD«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa. Vloga za izdajo dovoljenja za malega proizvajalca vina vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.površino vinograda v lasti ali uporabi,

3.proizvedeno količino vina v preteklem letu in

4.vrsto trošarinskih izdelkov.

(2)Vloga za izdajo dovoljenja malemu proizvajalcu vina za odpremo vina v režimu odloga z elektronskim trošarinskim dokumentom iz 2. točke prvega odstavka 74. člena ZTro-1 se predloži na obrazcu »TRO-MPV-TD«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa. Vloga za izdajo dovoljenja za malega proizvajalca vina vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.površino vinograda v lasti ali uporabi,

3.proizvedeno količino vina v preteklem letu in

4.vrsto trošarinskih izdelkov.

(3)Vlogi za izdajo dovoljenja iz 1. in 2. točke prvega odstavka 74. člena ZTro-1 se priložita dokazilo o površini vinograda v lasti ali uporabi ter podatek o proizvedenih količinah vina v preteklem letu, iz katerih izhaja, da vložnik zahtevka izpolnjuje pogoje za malega proizvajalca vina iz 73. člena ZTro-1. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 2., 3. in 4. točke tretjega odstavka 74. člena ZTro-1 pridobi davčni organ sam.

(4)V evidencah malega proizvajalca vina morajo biti poleg podatkov iz 1. točke četrtega odstavka 74. člena ZTro-1 navedeni tudi podatki o vrsti in količini proizvedenega vina in stanju zalog vina.

(5)Imetnik dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 74. člena ZTro-1 obvesti davčni organ o pošiljki vina najpozneje pred predvideno odpremo na obrazcu »Najava odpreme vina v režimu odloga s spremnim vinarskim dokumentom iz Slovenije v drugo DČ

– Uredba Komisije (ES) št. 436/2009«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa. Obrazcu se priloži kopija spremnega vinarskega dokumenta. Obrazec vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke o pošiljatelju,

2.podatke o spremnem dokumentu iz člena 24(1)(a)(iii) Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009.

(6)Imetnik dovoljenja iz 2. točke prvega odstavka 74. člena ZTro-1 obvesti davčni organ o pošiljki vina tri delovne dni pred predvideno odpremo s predložitvijo osnutka elektronskega trošarinskega dokumenta iz 35. člena ZTro-1 ali na obrazcu »Najava odpreme vina v režimu odloga z elektronskim trošarinskim dokumentom iz Slovenije v drugo državo članico, Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2022/1636«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa. Davčni organ potrdi osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta ali na podlagi najave predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta v računalniško podprt sistem v imenu in za račun imetnika dovoljenja. Obrazec vsebuje: 1. identifikacijske podatke pošiljatelja in 2. podatke, potrebne, da se ustvari elektronski trošarinski dokument v skladu s tabelo 1 v Prilogi 1 Uredbe Komisije 2022/1636/EU.

(1)Oseba v Sloveniji, ki lahko v skladu s 75. členom ZTro-1 prejme vino v režimu odloga od malega proizvajalca vina iz druge države članice, obvesti pristojni organ pred nameravanim prejemom pošiljke vina, ki jo bo spremljal vinarski dokument, in sicer na obrazcu »Najava prejema vina v režimu odloga s spremnim vinarskim dokumentom iz druge DČ

– Uredba Komisije (ES) št. 436/2009«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke prejemnika in

2.podatke o spremnem dokumentu iz člena 24(1)(a)(iii) Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009.

(2)V evidencah prejemnika trošarinskih izdelkov morajo biti navedeni podatki o vrsti in količini vina, prejetega v režimu odloga s strani malega proizvajalca vina po posameznih dobaviteljih.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se šteje, da je začasno pooblaščeni prejemnik obvestil pristojni urad pred nameravanim prejemom pošiljke vina, ko predloži vlogo za izdajo dovoljenja za začasno pooblaščenega prejemnika. Na vlogi za izdajo dovoljenja označi, da gre za prejem vina od malega proizvajalca vina iz druge države članice.

(1)Imetnik trošarinskega skladišča sme prodajati etilni alkohol in druge trošarinske izdelke iz 65. člena ZTro-1 (v nadaljnjem besedilu: alkohol) za namene iz 72. člena ZTro-1 pod naslednjimi pogoji:

1.da se alkohol prodaja na podlagi pisne naročilnice kupca, v kateri je navedena vrsta in količina alkohola;

2.da kupec pred prevzemom alkohola oziroma pred izdajo računa imetniku dovoljenja za trošarinsko skladišče predloži pisno izjavo, da bo alkohol uporabljal izključno za namene iz 72. člena ZTro-1 (navede ustrezno alinejo oziroma odstavek 72. člena ZTro-1);

3.pisna izjava mora vsebovati predmet poslovanja oziroma številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje dejavnosti ter ime organa, ki je izdal dovoljenje, ter številko in datum dovoljenja davčnega organa, na podlagi katerega lahko kupuje alkohol brez plačila trošarine, z opombo, da še ni izkoriščena količina alkohola, na katero se nanaša dovoljenje;

4.da imetnik dovoljenja za trošarinsko skladišče na računu vpiše klavzulo, da je bil alkohol prodan brez obračunane trošarine na podlagi pisne izjave kupca;

5.da imetnik dovoljenja za trošarinsko skladišče hrani od kupca prejeto izjavo in kopijo računa o prodanem alkoholu kot knjigovodsko listino.

(2)Če se alkohol dobavlja na podlagi pogodbe o postopnih dobavah, je lahko pisna izjava po tem členu dana v prvi naročilnici ali pogodbi o postopnih dobavah, pri poznejših dobavah pa se imetnik trošarinskega dovoljenja na računu sklicuje na številko in datum te naročilnice oziroma pogodbe, v kateri je dana taka pisna izjava.

(3)Imetnik dovoljenja za trošarinsko skladišče vodi evidenco kupcev po tem členu in evidenco o prodanih količinah z oprostitvijo, po vrstah alkohola.

(1)Etilni alkohol je uporabljen za proizvodnjo zdravil iz 1. točke prvega odstavka 72. člena ZTro-1, če je porabljen:

1.kot surovina za proizvodnjo zdravil in je njihov sestavni del (normativna poraba),

2.za čiščenje, razkuževanje ali dezinfekcijo pribora, pripomočkov, opreme ali prostorov, ki se uporabljajo neposredno za proizvodnjo zdravil, ustrezno zahtevam glede dobre proizvodne prakse za zdravila, in

3.za kontrolo kakovosti proizvedenih zdravil.

(2)Oproščeni uporabnik za porabo etilnega alkohola, ki je oproščena plačila trošarine, vodi evidenco iz 5. točke prvega odstavka 49. člena ZTro-1 ločeno po fazah proizvodnega procesa iz prvega odstavka tega člena.

(1)Obračun trošarine za pivo, ki ga proizvede mali proizvajalec piva, se predloži na obrazcu TRO-ALK1 iz prve točke prvega odstavka 2. člena tega pravilnika.

(2)Obračun trošarine za žganje, ki ga proizvede mali proizvajalec žganja, se predloži na obrazcu TRO-ALK2 iz druge točke prvega odstavka 2. člena tega pravilnika.

(3)Za pivo ali žganje, ki je vneseno iz druge države članice, se obračuna trošarina po stopnji iz drugega odstavka 77. člena oziroma četrtega odstavka 79. člena ZTro-1, če ga proizvede oseba, katere proizvodnja ne presega količinske omejitve iz prvega odstavka 77. člena oziroma prvega odstavka 79. člena ZTro-1.

(4)Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se dokazuje:

1.s potrdilom davčnega organa iz države članice glede odpreme na obrazcu iz priloge Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2266 z dne 17. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Direktive Sveta 92/83/EGS glede potrjevanja in samopotrjevanja neodvisnih malih proizvajalcev alkoholnih pijač za namene trošarine (UL L št. 455 z dne 20. 12. 2021, str. 26, v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2266), ali

2.z navedbo izjave na elektronskem trošarinskem dokumentu ali poenostavljenem elektronskem trošarinskem dokumentu, ki ga izda mali proizvajalec piva ali žganja. Izjava mora biti zapisana v skladu s 5. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2266, s katero se potrjujeta status proizvajalca in njegova letna proizvodnja, iz katerih je razvidno, da je mali proizvajalec v preteklem letu proizvedel količine, ki ne presegajo 20.000 hl piva oziroma 150 litrov 100 vol. % alkohola.

(5)Ne glede na opredelitev davčnega obdobja za malega proizvajalca žganja v prvem odstavku 79. člena ZTro-1 lahko mali proizvajalec žganja iz druge države članice skladnost obsega svoje proizvodnje s količinsko limitirano proizvodnjo iz ZTro-1 dokazuje za obdobje enega leta, ki je lahko koledarsko ali poslovno leto.

(1)Potrdilo za uveljavljanje nižje trošarine v drugi državi članici iz 80.a člena ZTro-1 se predloži na obrazcu iz Priloge Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2266.

(2)Potrdilo iz prejšnjega odstavka se lahko izda proizvajalcem alkohola in alkoholnih pijač, katerih skupna letna proizvodnja v preteklem letu ne presega praga letne proizvodnje iz 23.a člena Direktive Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 21), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta (EU) 2020/1151 z dne 29. julija 2020 o spremembi Direktive 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 256 z dne 5. 8. 2020, str. 1).

(1)Vlogo za izdajo potrdila za uveljavljanje nižje trošarine v drugi državi članici predloži mali proizvajalec alkohola in alkoholnih pijač na obrazcu »Vloga za izdajo potrdila o proizvedenih količinah alkohola in alkoholnih pijač«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa in vsebuje naslednje podatke:

1.identifikacijske podatke vložnika,

2.koledarsko leto proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač,

3.vrsto in količino skupne letne proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač ter

4.izjavo, da je alkohol in alkoholne pijače proizvedel sam.

(2)Podatki iz 3. točke prejšnjega odstavka glede količine skupne letne proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač v preteklem letu se določajo neodvisno za vsako skupino alkoholnih pijač. Kot skupna letna proizvodnja določene vrste alkoholne pijače se šteje celotna proizvodnja posamezne vrste alkoholne pijače, ki jo je v preteklem koledarskem letu proizvedel neodvisni mali proizvajalec, razen za vino, pri katerem se povprečna letna proizvodnja določa na podlagi proizvodnje najmanj treh zaporednih vinskih letih. Za novoustanovljene družbe, ki v preteklem letu niso poslovale, se pri določitvi obsega letne proizvodnje upošteva ocenjena letna proizvodnja določene vrste alkoholne pijače.

Za uveljavljanje nižje trošarine v drugi državi članici lahko proizvajalec alkohola in alkoholnih pijač navede izjavo o samopotrjevanju in podatke o skupni letni količini proizvedenega alkohola in alkoholnih pijač v preteklem koledarskem letu v elektronskem trošarinskem dokumentu ali poenostavljenem elektronskem trošarinskem dokumentu v skladu s 5. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2266.

V evidencah, ki jih vodi mali proizvajalec piva ali žganja, morajo biti poleg podatkov iz šestega odstavka 77. člena oziroma desetega odstavka 79. člena ZTro-1 navedeni tudi podatki o:

1.recepturi za izdelavo posamezne vrste piva oziroma žganja in drugih alkoholnih pijač,

2.postopku izdelave za posamezno vrsto piva oziroma žganja in drugih alkoholnih pijač,

3.vrsti in količini prodanega piva oziroma žganja in drugih alkoholnih pijač po datumu prodaje ter kupcu,

4.o stanju zalog piva oziroma žganja in drugih alkoholnih pijač.

(1)Do olajšave iz 80. člena ZTro-1 je upravičena oseba, ki opravlja dejavnost s področja Gostinstvo, podrazred 55.100, 55.202, 55.204, 56.101, 56.102, 56.103, 56.105, 56.210 in 56.300 Standardne klasifikacije dejavnosti.

(2)Če oseba ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 80. člena ZTro-1, se prijavi kot trošarinski zavezanec v skladu s 1. točko tretjega odstavka 63. člena ZTro-1 ter obračuna in plača trošarino v skladu z 11. in 12. členom ZTro-1.

(1)Imetnik trošarinskega skladišča, trošarinski zavezanec za električno energijo in trošarinski zavezanec za zemeljski plin iz omrežja lahko energente in električno energijo prodajajo za namene iz 96. člena in prvega oziroma drugega odstavka 97. člena ZTro-1 pod naslednjimi pogoji:

1.da se energenti in električna energija prodajajo na podlagi pisne naročilnice kupca, v kateri je navedena vrsta trošarinskih izdelkov, za energente pa tudi količina,

2.da pred dobavo energentov in električne energije oziroma pred izdajo računa prejme pisno izjavo kupca, iz katere je razvidno, da bo energente in električno energijo uporabljal izključno za namene iz 96. člena in prvega oziroma drugega odstavka 97. člena ZTro-1 (navede ustrezno točko 97. člena ZTro-1),

3.da pisna izjava kupca vsebuje predmet poslovanja oziroma številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, številko in datum dovoljenja davčnega organa, na podlagi katerega lahko kupuje energente in električno energijo brez plačila trošarine; izjava za nakup energentov mora vsebovati tudi opombo, da količina trošarinskih izdelkov, na katero se nanaša dovoljenje, še ni izkoriščena,

4.da na računu vpiše klavzulo, da so bili energenti in električna energija prodani brez obračunane trošarine na podlagi pisne izjave kupca in

5.da izjavo in kopijo računa o prodanih energentih in električni energiji, ki ju je prejel od kupca, hrani v skladu z 62. členom ZTro-1.

(2)Če se energenti in električna energija dobavljajo na podlagi pogodbe o postopnih dobavah, je lahko pisna izjava kupca po tem členu priložena prvi naročilnici ali pogodbi o postopnih dobavah, pri poznejših dobavah pa se imetnik trošarinskega skladišča, trošarinski zavezanec za električno energijo in trošarinski zavezanec za zemeljski plin iz omrežja na računu sklicujejo na številko in datum te naročilnice oziroma pogodbe, ki ji je bila priložena pisna izjava.

(3)Energenti, ki se uporabijo kot pogonsko gorivo za namen iz 1. točke prvega odstavka 97. člena ZTro-1, se smejo odpremiti iz trošarinskega skladišča brez spremljajočega trošarinskega dokumenta le, če jih odpremi imetnik trošarinskega skladišča, ki ima trošarinsko skladišče na lokaciji oskrbe s pogonskim gorivom neposredno na letalo ali plovilo. Imetnik trošarinskega skladišča vodi evidenco kupcev po tem členu in evidenco prodane količine z oprostitvijo po vrstah trošarinskih izdelkov ter kopije teh evidenc pošlje davčnemu organu do konca naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.

(4)Če kupec kupuje energente – pogonsko gorivo za namen, določen v 1. točki prvega odstavka 97. člena ZTro-1, v pisni izjavi poleg podatkov iz tretje točke prvega odstavka tega člena navede še tip plovila oziroma letala (vključno s številko vpisa v ustrezen register), za katero kupuje pogonsko gorivo. Izdane račune, ki dokazujejo, da je bilo letalo oziroma plovilo dejansko uporabljeno za pridobitne namene, hrani deset let od konca koledarskega leta, v katerem so bili izdani.

(1)Ne glede na prejšnji člen lahko fizične osebe, imetniki veljavnega dovoljenja za gospodarski ribolov, ki opravljajo ribiško dejavnost, uveljavijo pravico do uporabe pogonskega goriva za namene iz 1. točke prvega odstavka 97. člena ZTro-1, in sicer na način vračila plačane trošarine v skladu z 19. členom ZTro-1.

(2)Količine pogonskih goriv, za katere uveljavljajo pravico do vračila plačane trošarine, upravičenci iz prejšnjega odstavka dokazujejo z računi o nabavi in s podatki o dejanski porabi goriva, in ladijskim dnevnikom, ki ga vodijo v skladu z uredbo, ki ureja spremljanje ulova in prodajo ribiških proizvodov. Ladijski dnevnik se predloži na zahtevo davčnega organa.

(3)Podatki o dejanski porabi goriva vsebujejo ure delovanja motorja in količino porabe goriva po datumih porabe.

(1)Trošarinski zavezanec za električno energijo iz prvega odstavka 90. člena ZTro-1 določi stopnjo odjema električne energije iz 7. točke tretjega odstavka 92. člena ZTro-1, v tekočem koledarskem letu za porabo električne energije na odjemnem mestu ali porabo proizvedene električne energije na podlagi podatka o porabi električne energije v preteklem koledarskem letu, iz podatka količine dobave na odjemnem mestu ali podatka količine proizvedene električne energije.

(2)Trošarinski zavezanec v mesecu januarju tekočega leta – na podlagi podatka o porabi električne energije v preteklem koledarskem letu – preveri pravilnost uvrstitve porabe odjemnega mesta ali porabe proizvedene električne energije v stopnjo odjema za preteklo koledarsko leto in opravi poračun trošarine za preteklo koledarsko leto, če se na podlagi podatka o porabi električne energije v preteklem koledarskem letu spremeni stopnja odjema. Trošarinski zavezanec opravi popravek stopnje odjema ter obračuna razliko trošarine v mesečnem obračunu trošarine za mesec januar.

(3)Trošarinskemu zavezancu iz 1. točke prvega odstavka 90. člena ZTro-1 podatek o porabi električne energije v preteklem koledarskem letu za posamezno odjemno mesto zagotovi distributer električne energije.

(4)Trošarinski zavezanec iz 2. in 3. točke prvega odstavka 90. člena ZTro-1 pridobi podatek o porabi električne energije v preteklem koledarskem letu iz letne količine električne energije, iz mesečnih obračunov trošarine za električno energijo – za preteklo koledarsko leto.

(5)Če je bila na odjemnem mestu v preteklem koledarskem letu poraba 0 MWH ali proizvajalec električne energije v preteklem koledarskem letu ni proizvedel električne energije ali gre za novo odjemno mesto, ki nima podatka o porabi električne energije v preteklem koledarskem letu, se poraba na odjemnem mestu ali poraba proizvedene električne energije v tekočem koledarskem letu uvrsti v I. stopnjo odjema. Ne glede na prejšnji stavek lahko dobavitelj določi stopnjo odjema za novo odjemno mesto, če razpolaga s podatkom ocenjene letne količine električne energije iz pogodbe o nakupu in prodaji električne energije, sklenjene s končnim odjemalcem električne energije.

(6)Za trošarinskega zavezanca iz 3. točke prvega odstavka 90. člena ZTro-1, ki električno energijo za svojo končno rabo pridobi v drugi državi članici oziroma jo uvozi iz tretjih držav ali mu jo dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji, oziroma mu je električna energija dobavljena s strani dobavitelja s sedežem v Sloveniji, je letna količina porabe električne energije v koledarskem letu seštevek:

-        dobavljene električne energije s strani dobavitelja s sedežem v Sloveniji;

-        pridobljene električne energije v drugi državi članici oziroma uvožene iz tretjih držav ali dobavljene s strani dobavitelja, ki nima sedeža v Sloveniji;

-        proizvedene električne energije za pokrivanje lastnih potreb. Trošarinski zavezanec iz tega odstavka v mesecu januarju tekočega leta, na podlagi seštevka podatkov iz prejšnjega stavka, preveri pravilnost uvrstitve v stopnjo odjema in opravi popravek stopnje odjema ter obračuna razliko trošarine v mesečnem obračunu trošarine za mesec januar kot trošarinski zavezanec, proizvajalec. Če je v koledarskem letu prejel električno energijo s strani dobavitelja s sedežem v Sloveniji, dobavitelja pisno seznani z ugotovljeno stopnjo odjema ter s tem, da je sam dolžan preveriti pravilnost uvrstitve v stopnjo odjema za preteklo koledarsko leto. Obračunu trošarine iz tega odstavka priloži dokazila o dobavljeni električni energiji.

(7)Za trošarinskega zavezanca iz 2. točke prvega odstavka 90. člena ZTro-1, ki mu je električna energija dobavljena s strani dobavitelja s sedežem v Sloveniji, je letna količina porabe električne energije v koledarskem letu seštevek:

-        dobavljene električne energije s strani dobavitelja s sedežem v Sloveniji in

-        pridobljene električne energije v drugi državi članici oziroma uvožene iz tretjih držav ali dobavljene s strani dobavitelja, ki nima sedeža v Sloveniji. Trošarinski zavezanec iz tega odstavka v mesecu januarju tekočega leta, na podlagi seštevka podatkov iz prejšnjega stavka, preveri pravilnost uvrstitve v stopnjo odjema in opravi popravek stopnje odjema ter obračuna razliko trošarine v mesečnem obračunu trošarine za mesec januar kot trošarinski zavezanec, končni odjemalec. Če je v koledarskem letu prejel električno energijo s strani dobavitelja s sedežem v Sloveniji, dobavitelja pisno seznani z ugotovljeno stopnjo odjema ter s tem, da je sam dolžan preveriti pravilnost uvrstitve v stopnjo odjema za preteklo koledarsko leto. Obračunu trošarine iz tega odstavka priloži dokazila o dobavljeni električni energiji.

(8)Za končnega odjemalca iz tretjega odstavka 90. člena ZTro-1, ki mu električno energijo dobavlja več dobaviteljev električne energije s sedežem v Sloveniji, je letna količina porabe električne energije v koledarskem letu seštevek dobavljene električne energije vseh dobaviteljev električne energije s sedežem v Sloveniji. Končni odjemalec dobavitelje električne energije pisno obvesti o letni količini porabe električne energije iz prejšnjega stavka. Dobavitelji električne energije na podlagi obvestila končnega odjemalca preverijo pravilnost uvrstitve v stopnjo odjema za preteklo koledarsko leto in opravijo popravek stopnje odjema ter obračunajo razliko trošarine v mesečnem obračunu trošarine za mesec januar.

(9)Sprememba na odjemnem mestu v skladu s šestim odstavkom 92. člena ZTro-1 je sprememba plačnika na odjemnem mestu, menjava dobavitelja na odjemnem mestu, prehod odjemnega mesta na oskrbo distribucijskega operaterja, začasno ali stalno prenehanje dobave električne energije na odjemnem mestu, odklop odjemnega mesta ali prenehanje proizvodnje električne energije. Trošarinski zavezanec ob spremembi preveri pravilnost uvrstitve porabe in obračuna razliko trošarine v skladu s šestim odstavkom 92. člena ZTro-1. Distribucijski operater v primeru spremembe iz tega odstavka, razen v primeru začasnega ali stalnega prenehanja dobave električne energije na odjemnem mestu in odklopa odjemnega mesta posreduje trošarinskem zavezancu informacijo, da gre za spremembo na odjemnem mestu ter ocenjeno letno porabo električne energije za tekoče koledarsko leto, ki je izračunana na osnovi povprečne dnevne porabe obračunane v obdobju od začetka koledarskega leta do datuma spremembe na odjemnem mestu, pomnožene s 365 dni. Na podlagi ugotovljene količine električne energije iz prejšnjega stavka, se odjemno mesto uvrsti v stopnjo odjema, do konca koledarskega leta oziroma do naslednje spremembe na odjemnem mestu.

(10)Ne glede na določbe tega člena, trošarinski zavezanec ne opravi poračuna trošarine, če se na podlagi podatka o porabi električne energije spremeni stopnja odjema, vendar je za stopnje odjema določen enak znesek trošarine.

(11)Pri dobavi električne energije znotraj zaključenega območja iste lokacije je trošarinski zavezanec dobavitelj oseba, ki električno energijo odvzema iz prenosnega ali distribucijskega omrežja in jo dobavi končnim odjemalcem znotraj zaključenega območja iste lokacije. Zaključeno območje iste lokacije je zaprti distribucijski sistem v skladu z zakonom, ki ureja energetiko, ali geografsko zaokroženo industrijsko ali poslovno območje ali območje za skupne storitve, ki ne oskrbuje gospodinjskih odjemalcev. Trošarinski zavezanec iz tega odstavka je dolžan osebo, od katere prejema ali kupuje električno energijo, pisno seznaniti s količinami, za katere nastopa sam kot dobavitelj električne energije.

(1)Naloge v zvezi z naročanjem tobačnih znamk pri tiskarju oziroma dobavitelju, njihovo prodajo, dobavo in izdajo trošarinskim zavezancem ter vračanjem opravlja Ministrstvo za finance, Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP).

(2)UJP pri izbiri tiskarja oziroma dobavitelja tobačnih znamk v postopku javnega naročanja ter pri izvajanju nadzora in kontrole nad njegovim poslovanjem lahko sodeluje z Banko Slovenije ali drugo neodvisno institucijo, usposobljeno za nadzor in kontrolo postopkov izdelave, hrambe, dobave in uničevanja vrednostnih oziroma varnostnih tiskovin. Podrobnejši način izvajanja nalog se določi s pogodbo, ki jo z neodvisno institucijo sklene predstojnik UJP.

(3)UJP sme izdati tobačne znamke osebam iz drugega odstavka 87. člena ZTro-1 (v nadaljnjem besedilu: trošarinski zavezanec za tobačne izdelke).

(1)Trošarinski zavezanec za tobačne izdelke, ki ima veljavno trošarinsko dovoljenje, naroči tobačne znamke pri UJP najmanj za eno trimesečje, v skladu z načrtovanimi letnimi potrebami, in je dolžan do zaključka leta plačati in prevzeti celotno količino tobačnih znamk, ki je izdelana po njegovem naročilu.

(2)Najmanjše število tobačnih znamk, ki jih trošarinski zavezanec za tobačne izdelke lahko naroči, je 20.000 kosov.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko trošarinski zavezanec za tobačne izdelke, če njegov načrtovani letni obseg poslovanja s tobačnimi izdelki ne bo presegal količin, na podlagi katerih bi bilo potrebno naročilo 20.000 kosov tobačnih znamk, za manjše pošiljke tobačnih izdelkov naroči najmanj 500 kosov tobačnih znamk.

(1)UJP zagotavlja tobačne znamke, označene z zaporednimi številkami in črkovnimi oznakami. Tobačne znamke so lahko označene tudi s posebno črkovno oznako trošarinskega zavezanca za tobačne izdelke. V primeru spremembe črkovne oznake, lahko trošarinski zavezanec zalogo tobačnih znamk porabi v enem letu od uveljavitve spremembe.

(2)Tobačne znamke se tiskajo na belem papirju teže 70 gr/m², ki vsebuje ultra-vijolično zaščito. Izdelane so, skupaj z belim robom, v velikosti 20 mm × 44 mm in 16 mm x 32 mm.

(3)Glavna znamenja tobačne znamke so:

1.računalniško izvedena vinjeta, ki predstavlja tonsko podlago,

2.napis v treh vrsticah, ki je odtisnjen v sredini tobačne znamke: REPUBLIKA / SLOVENIJA / TOBAČNA ZNAMKA,

3.grb Republike Slovenije, ki je odtisnjen desno od napisa REPUBLIKA / SLOVENIJA,

4.oznaka, sestavljena iz dveh črk, ki lahko predstavlja oznako trošarinskega zavezanca za tobačne izdelke in ki je odtisnjena v spodnjem levem kotu,

5.osemmestna številčna oznaka, ki je odtisnjena v sredini spodnjega dela tobačne znamke, med črkovnima oznakama, in

6.enomestna črkovna oznaka, ki je odtisnjena v desnem spodnjem kotu.

(4)Celotna podoba tobačne znamke je uokvirjena z vzorčnim robom v temnejšem odtenku barve tonske podlage in jo zaključuje milimetrski rob.

(5)Barvo, širino vzorčnega roba, grafično rešitev in kombinacijo varnostnih elementov tobačnih znamk ter tehnične specifikacije za izdelavo in tiskanje tobačnih znamk določi UJP v dokumentaciji, pripravljeni v zvezi z oddajo javnega naročila.

(1)Če tobačne znamke niso uporabljene oziroma nalepljene na tobačne izdelke v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZTro-1, temveč so poškodovane in neuporabne ter zato namenjene uničenju, trošarinski zavezanec za tobačne izdelke o tem obvesti UJP in ji sporoči količino tobačnih znamk, ki jih namerava uničiti, ter navede vzrok neuporabnosti.

(2)Za organizacijo in izvedbo ter plačilo vseh stroškov uničenja tobačnih znamk je odgovoren trošarinski zavezanec za tobačne izdelke. Uničenje se opravi ob navzočnosti komisije v sestavi predstavnikov davčnega organa in UJP (v nadaljevanju: Komisija), ki jo imenuje predstojnik UJP.

(3)Tobačne znamke, namenjene uničenju, se Komisiji predložijo na način, ki omogoča kontrolo.

(4)Če je poškodovana tobačna znamka sestavljena iz več delov, se uničenje prizna samo tedaj, če ni dvoma o tem, da posamezni deli sestavljajo celoto.

(5)O uničenju tobačnih znamk Komisija sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani Komisije in pooblaščena oseba trošarinskega zavezanca za tobačne izdelke.

(6)Če trošarinski zavezanec za tobačne izdelke preneha opravljati dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju trošarine, v 30 dneh od prenehanja opravljanja dejavnosti zagotovi uničenje neuporabljenih tobačnih znamk. Uničenje se opravi ob navzočnosti Komisije.

(7)Davčni organ lahko prizna uničenje tobačnih znamk na ozemlju druge države članice, če je postopek uničenja tobačnih znamk primerljiv s postopkom iz tega pravilnika. Za sprejemljivo dokazilo se šteje predložitev zapisnika o uničenju, ki ga potrdi pristojni nadzorni organ v državi članici. (8)Trošarinski zavezanec za tobačne izdelke lahko UJP vrne tobačne znamke, če ugotovi nepravilnosti, nastale pri izdaji ali tiskanju. Reklamacije lahko uveljavlja le za ves sveženj tobačnih znamk, ki ga je naročil in prevzel v skladu z drugim in tretjim odstavkom 48. člena tega pravilnika. UJP priznane reklamacije uveljavlja pri tiskarju, dobavitelju ali povzročitelju napake, kot je ustrezno.

(9)UJP o količini izdanih tobačnih znamk posameznemu trošarinskemu zavezancu za tobačne izdelke mesečno pisno obvešča Ministrstvo za finance in davčni organ.

(1)Trošarinski zavezanec za tobačne izdelke prijavi drobnoprodajno ceno oziroma spremembo drobnoprodajne cene tobačnih izdelkov na obrazcu »Prijava drobnoprodajne cene tobačnih izdelkov« (VZD-CIG), ki ga davčni organ objavi na svoji spletni strani. Obrazec vsebuje naslednje:

1.identifikacijske podatke trošarinskega zavezanca,

2.datum sprostitve tobačnih izdelkov v porabo,

3.enotno številko na embalaži (v nadaljnjem besedilu: črtna koda EAN) ali ustrezno alfanumerično oznako,

4.naziv tobačnih izdelkov,

5.drobnoprodajno ceno tobačnih izdelkov, in sicer: za cigarete za zavojček, za cigare in cigarilose za 1.000 kosov, za elektronske cigarete za mililiter, za ostale tobačne izdelke za kilogram.

(2)Ne glede na rok iz desetega odstavka 86. člena ZTro-1 se drobnoprodajne cene elektronskih cigaret iz druge alineje prvega odstavka 85. člena ZTro-1 lahko prijavijo davčnemu organu najpozneje tri dni pred sprostitvijo v porabo.

(1)Plinsko olje, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje ali kot gorivo za pogon kmetijske, gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, mora vsebovati sredstvo za označevanje, ki je markirni indikator in ga je mogoče ugotoviti samo s fizikalno-kemijskimi preskusnimi metodami ter rdečo barvo, topno v plinskem olju, v količini, da je pri beli svetlobi v dvocentimetrskem sloju plinskega olja vidna s prostim očesom.

(2)Kerozin, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje, mora vsebovati sredstvo za označevanje, ki je markirni indikator in ga je mogoče ugotoviti samo s fizikalno-kemijskimi preskusnimi metodami.

(3)Plinsko olje iz prvega odstavka tega člena in kerozin iz prejšnjega odstavka morata vsebovati najmanj 12,5 miligrama na liter in ne več kot 18,75 miligrama na liter markirnega indikatorja ACCUTRACE™ PLUS na liter plinskega olja oziroma kerozina, kar ustreza ravni označevanja v višini najmanj 9,5 miligrama butoksibenzena na liter in največ 14,25 miligrama butoksibenzena na liter plinskega olja oziroma kerozina. Ne glede na prejšnji stavek lahko plinsko olje in kerozin vsebujeta tudi markirni indikator »C. I. Solvent Yellow 124« s kemijskim imenom IUPAC nomenklature N-etil-N-[2-(1-izobutoksietoksi) etil]-4-(fenilazo) anilin.

(4)Referenčna preskusna metoda za določevanje markirnega indikatorja iz prvega in drugega odstavka tega člena je preskusna metoda evropske mreže carinskih laboratorijev (CLEN), ILIADe 606| metoda CLEN.

(5)Doziranje sredstva za označevanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se zagotovi z označevalno napravo, ki mora biti pred namestitvijo v trošarinskem skladišču tehnično pregledana in jo davčni organ odobri ter je po potrebi plombirana. Davčni organ lahko izjemoma dovoli ročno doziranje sredstva za označevanje v trošarinskem skladišču pod nadzorom davčnega organa.

(1)Prisotnost sredstva za označevanje v skladu s tretjim odstavkom 99. člena ZTro-1 se ugotavlja vizualno z ugotavljanjem prisotnosti rdeče barve pri beli svetlobi v dvocentimetrskem sloju plinskega olja, tako da je barva vidna s prostim očesom, in v primeru nestrinjanja z ugotovitvijo ali na podlagi dvoma uradne osebe o ugotovitvi z referenčno preskusno metodo iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

(2)V zvezi s tretjim odstavkom 99. člena ZTro-1 izraz »v kateri koli koncentraciji« pomeni izmerjeno vrednost v koncentraciji 0,1 miligrama ali več butoksibenzena na liter plinskega olja oziroma kerozina z referenčno preskusno metodo iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

(1)Prijava iz tretjega odstavka 101. člena ZTro-1 se predloži na obrazcu »Prijava ‒ poseben nadzor (PRIJAVA – PN)«, ki je objavljen na spletni strani davčnega organa.

(2)Prijava gibanja iz tretjega odstavka 101. člena ZTro-1 se ne predloži za izdelke: 1. ki so po uvozu v Slovenijo sproščeni v prosti promet v skladu s carinsko zakonodajo ali se gibajo pod carinskim nadzorom, ali 2. ki se gibajo v režimu odloga in jih spremlja elektronski trošarinski dokument ali s plačano trošarino in jih spremlja elektronski poenostavljeni trošarinski dokument, ali 3. iz 85. člena ZTro-1, ki so po vnosu sproščeni v porabo, razen gibanja v drugo državo članico, ali 4. iz 1. točke prvega odstavka 101. člena ZTro-1, če se gibanje začne in konča na ozemlju Slovenije in so lokacije opravljanja dejavnosti z izdelki v primeru skladiščenja že prijavljene v skladu s 1. točko tretjega odstavka 101. člena ZTro-1.

(3)Prijava skladiščenja izdelkov iz 85. člena in 1. točke prvega odstavka 101. člena ZTro-1 se ne predloži za izdelke, ki se gibajo v režimu odloga v trošarinsko skladišče in jih spremlja elektronski trošarinski dokument.

(4)Za komercialni dokument se šteje listina, ki spremlja pošiljko izdelkov, na primer račun, dobavnica, prevozni dokument in podobno, in vsebuje zadostne podatke o vrsti in količini izdelkov pošiljke, ki omogočajo njihovo identifikacijo.

(5)Osebe iz tretjega odstavka 101. člena ZTro-1 v evidencah iz 3. točke tretjega odstavka 101. člena ZTro-1: 1. če proizvajajo, predelujejo in skladiščijo izdelke, vodijo podatke o: ‒ stanju zalog izdelkov in ‒ vrsti in količini proizvedenih, prejetih in odpremljenih izdelkov po datumu, 2. če izdelke gibajo, vodijo podatke o: ‒ vrsti in količini izdelkov, ki se gibajo, ‒ lokaciji in datumu odpreme, prejema, dostave ali razkladanja pošiljke, registrski oznaki vozila, priklopnega vozila, številki CMR in vrsti tovora ter tehnične podatke tovora in ‒ podatkih pošiljatelja, prejemnika ali prevoznika izdelkov.

(6)Oseba iz tretjega odstavka 101. člena ZTro-1 vodi evidence iz prejšnjega odstavka tako, da v vsakem trenutku izkazujejo stanje zalog izdelkov po njihovi vrsti in količini ter zbirne podatke po skupinah izdelkov.

(1)Če so trošarinski izdelki neuporabni in zato namenjeni uničenju, trošarinski zavezanec, oproščeni uporabnik ali oseba iz 6. in 7. točke prvega odstavka 19. člena ZTro-1 davčni organ obvestiti o:

1.vrsti in količini trošarinskih izdelkov, ki jih namerava uničiti,

2.vzroku neuporabnosti trošarinskih izdelkov in

3.načinu, kraju in datumu uničenja.

(2)O uničenju trošarinskih izdelkov pod nadzorom davčnega organa se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo pooblaščena oseba davčnega organa, ki opravi nadzor nad uničenjem, pooblaščena oseba trošarinskega zavezanca oziroma oproščenega uporabnika oziroma osebe iz 6. in 7. točke prvega odstavka 19. člena ZTro-1.

(3)Stroški uničenja trošarinskih izdelkov pod nadzorom davčnega organa bremenijo trošarinskega zavezanca, oproščenega uporabnika ali osebo iz 6. in 7. točke prvega odstavka 19. člena ZTro-1.

Ne glede na določbe tega pravilnika o določitvi zneska zavarovanja plačila trošarine se instrumenti zavarovanja plačila trošarine, ki so bili predloženi v skladu z Zakonom o trošarinah (Uradni list RS, št. 97/10 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12, 32/14, 47/16 in 47/16 – Ztro-1), uporabljajo do poteka roka veljavnosti predloženega instrumenta zavarovanja plačila trošarine oziroma do njegove prve spremembe.

Upravičenci, ki so do 31. decembra 2016 upravičeni do vračila trošarine na podlagi drugega odstavka 112. člena ZTro-1 in nabavljajo energent s plačano trošarino, lahko vložijo zahtevek za vračilo trošarine kot letni zahtevek, v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZTro-1.

Ne glede na peto točko tretjega odstavka 49. člena tega pravilnika, se tobačne znamke, ki so bile naročene in izdane ter prodane v skladu s Pravilnikom o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 49/04, 47/05, 17/07, 18/07 – popr., 26/10, 109/12 – ZTro-M, 9/13, 15/14, 43/14 in 47/16 – ZTro-1), uporabljajo do porabe zalog pri tiskarju, UJP oziroma trošarinskem zavezancu za tobačne izdelke.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 49/04, 47/05, 17/07, 18/07 – popr., 26/10, 109/12 – ZTro-M, 9/13, 15/14, 43/14 in 47/16 – ZTro-1).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: (črtana) Priloga 2: Dopolnitev podatkovnih elementov elektronskih sporočil, ki se uporabljajo za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, iz Priloge 1 Uredbe 2022/1636/EU, s pogoji za podatke, katerih vnos je pogojen, in pojasnili o izpolnjevanju sporočil pri gibanju v režimu odloga znotraj Slovenije Priloga 3: Dopolnitev Tabele 10 in Tabele 11 s Seznama oznak iz Priloge II Uredbe 2022/1636/EU z oznakami trošarinskih izdelkov, ki se uporabljajo pri gibanju v režimu odloga znotraj Slovenije