7. člen
(ugotavljanje odbitka DDV pri osnovnih sredstvih)
Besedilo 129. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pravna ali fizična oseba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi v zvezi z opravljanjem dejavnosti (na primer pripravljalna dela, prvi nakup blaga ali opreme in podobno). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nakupih za namen opravljanja dejavnosti in podobno.
(2)Davčni zavezanec vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV prek sistema eDavki.
(3)Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) iz prejšnjega odstavka, ki vsebuje naslednje podatke: a) splošni podatki: – identifikacijski podatki davčnega zavezanca, – elektronski naslov in telefonske številke, – številke računov pri bankah in hranilnicah, – ime in priimek odgovorne osebe ter davčna številka odgovorne osebe, – ime in priimek kontaktne osebe ter davčna in telefonska številka kontaktne osebe, – datum predvidenega začetka identifikacije za namene DDV, – vrednost doseženega prometa blaga in storitev v preteklih 12 mesecih in vrednost pričakovanega prometa blaga in storitev v prihodnjih 12 mesecih; b) drugi podatki: – prostovoljna vključitev po prvem in/ali drugem odstavku 94. členu ZDDV-1, – prostovoljna vključitev po četrtem odstavku 4. člena ZDDV-1, – skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu, ki preseže 10.000 eurov, – opravljanje in/ali prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1, – opravljanje dobav/storitev po 130.c členu ZDDV-1 (unijska ureditev VEM).
(4)Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P3), ki vsebuje naslednje podatke: a) splošni podatki: – davčna številka v Sloveniji, – ime in sedež matičnega podjetja ter identifikacijska številka za DDV ali podobna številka v državi sedeža, – ime in naslov podružnice v Sloveniji, – elektronski naslov in telefonske številke, – številke računov pri bankah in hranilnicah, – ime in priimek odgovorne osebe, – ime in priimek kontaktne osebe, – šifra in naziv dejavnosti, ki se opravlja v Sloveniji, – datum predvidenega začetka identifikacije za DDV, – datum predvidenega konca identifikacije za DDV; b) podatki o davčnem zastopniku (če ga davčni zavezanec imenuje): – ime oziroma firma ter sedež ali stalno prebivališče davčnega zastopnika in njegova identifikacijska številka za DDV, – čas trajanja pooblastila o zastopanju, ki ga davčni zavezanec priloži zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV, – ime in priimek ter davčna številka odgovorne osebe davčnega zastopnika, – ime in priimek ter davčna in telefonska številka kontaktne osebe davčnega zastopnika; c) drugi podatki: – carinski postopek 42 ali 63, – priložena dokazila (potrdilo pristojnega organa država, kjer ima sedež, da je dolžna obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v državi sedeža, ter pogodbo ali predpogodbo ali drugo dokazilo, iz katere ali katerega je razvidno, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji), – posebna ureditev za mednarodni občasni cestni prevoz potnikov (priložena dokazila), – prostovoljna vključitev po četrtem odstavku 30.f člena ZDDV-1.
(5)Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki pridobiva blago znotraj Unije, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena.
(6)Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve, in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Slovenije opravijo storitve, za katere mora v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 plačati DDV, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena.
(7)Pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, ni treba vložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV, če ne pridobiva blaga znotraj Unije, katerega skupni znesek pridobitve v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov.
(8)Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena lahko davčni zavezanec predloži tudi neposredno prek portala slovenska poslovna točka (SPOT) ali na točkah SPOT.
(9)Davčni zavezanec iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1, ki se želi identificirati za namene DDV samo zaradi vključitve v posebno ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje v skladu s 130.c členom ZDDV-1, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena.«.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.