Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16, 50/17, 84/18, 77/19, 205/21 in 16/22) se v 79. členu v prvem odstavku besedilo »Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2019/2026 z dne 21. novembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev, ki jih omogočajo elektronski vmesniki, in posebnimi ureditvami za davčne zavezanca, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, ter prodajajo blago na daljavo in opravljajo nekatere domače dobave blaga (UL L št. 313 z dne 4. 12. 2019, str. 14)« nadomesti z besedilom »Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/432 z dne 15. marca 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede posodobitve potrdila o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarine (UL L št. 88 z dne 16. 3. 2022, str. 15)«.

V 80. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Oprostitev plačila DDV za blago, ki ga uvozi Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija) ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, se v skladu s točko 6.b prvega odstavka 50. člena ZDDV-1 uveljavlja kot neposredna oprostitev.«.

V 84.a členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Komisija ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, s sedežem v Sloveniji, ki nabavlja blago ali naroča storitve iz točke ab) prvega odstavka 54. člena ZDDV-1 pri davčnih zavezancih, identificiranih za namene DDV v Sloveniji, uveljavlja oprostitev plačila DDV za to blago ali storitve kot neposredno oprostitev. Pri davčnem organu vloži zahtevek za izdajo potrdila o oprostitvi plačila DDV na obrazcu iz Priloge II Izvedbene uredbe 282/2011/EU. Glede predložitve zahtevka, izdaje potrdila in hrambe dokazil se smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja pogoje in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.«.

Za 84.a členom se doda nov, 84.b člen, ki se glasi:

(1)Kadar oborožene sile drugih držav članic sodelujejo pri obrambnih prizadevanjih za izvajanje dejavnosti Unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter nabavljajo blago ali naročajo storitve za potrebe iz točk d) in f) prvega odstavka 54. člena ZDDV-1 pri dobaviteljih, identificiranih za namene DDV v Sloveniji, za uveljavljanje oprostitve dobavitelju blaga ali storitev predložijo potrdilo o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarin v skladu z Izvedbeno uredbo 282/2011/EU.

(2)Kadar oborožene sile drugih držav članic uporabijo sistem vračila DDV za potrebe iz točk d) in f) prvega odstavka 54. člena ZDDV-1 teh oboroženih sil ali spremnega civilnega osebja ali oskrbo njihovih menz ali kantin, se smiselno uporabijo določbe za oborožene sile držav članic severnoatlantske zveze po predpisu, ki ureja pogoje in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

(3)Oprostitev za dobave blaga ali storitev iz točk d) in f) prvega odstavka 54. člena ZDDV-1, ki se zagotavljajo za potrebe civilnega osebja, se uveljavi le, kadar civilno osebje spremlja oborožene sile, ki opravljajo naloge, neposredno povezane z obrambnimi prizadevanji v okviru skupne varnostne in obrambne politike zunaj svoje države članice.«.

Besedilo 110. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) S spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDDV-1, je mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek DDV, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na prvotni odbitek.

(2)Za spremembo pogojev, ki so bili odločilni pri določitvi zneska odbitka DDV, se ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov.«.

111. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za osnovna sredstva iz 69. člena ZDDV-1 se štejejo opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih uvrščajo med osnovna sredstva.

(2)Če se spremenijo dejavniki, ki so bili odločilni za odbitek DDV pred dejansko uporabo osnovnega sredstva, se popravek odbitka DDV izvede v skladu z 68. členom ZDDV-1.

(3)V skladu z drugim in tretjim odstavkom 69. člena ZDDV-1 se šteje, da je obdobje popravka začelo teči z dnem dejanske uporabe osnovnega sredstva. Za dan dejanske uporabe osnovnega sredstva se šteje dan, v katerem se je osnovno sredstvo dejansko začelo uporabljati v obdavčljivi dejavnosti davčnega zavezanca.

(4)Če je od dejanske uporabe osnovnega sredstva v obdobju iz prvega odstavka 69. člena ZDDV-1 davčni zavezanec prešel iz obdavčene na oproščeno dejavnost in obratno, se za obdobje po spremembi popravi odbitek DDV v skladu z 69. členom ZDDV-1.

(5)Prvo dvanajstmesečno obdobje popravka začne teči od vključno prvega dne dejanske uporabe osnovnega sredstva.

(6)Davčni zavezanec ugotovi popravek odbitka DDV v letu, v katerem je prišlo do spremembe upravičenosti do odbitka DDV, v obračunu DDV za tisto davčno obdobje, v katerem je prišlo do sprememb upravičenosti do odbitka DDV, in sicer v znesku, ki je sorazmeren številu dni do konca tega dvanajstmesečnega obdobja popravka.

(7)Davčni zavezanec ugotovi znesek popravka odbitka DDV tako, da najprej ugotovi, kolikšen znesek DDV, ki je bil na dan dejanske uporabe priznan kot odbitek DDV, oziroma kolikšen znesek DDV, ki na dan dejanske uporabe ni bil priznan kot odbitek DDV, je sorazmeren enemu dnevu. Ta znesek ugotovi na naslednji način:

(8)Davčni zavezanec ugotovi znesek popravka odbitka DDV v skladu s šestim odstavkom tega člena tako, da znesek, ki ga ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom, zaokroži na dve decimalki in pomnoži s številom preostalih dni od dneva spremembe v upravičenosti odbitka DDV do zadnjega dne dvanajstmesečnega obdobja popravka, v katerem je prišlo do spremembe upravičenosti do odbitka DDV.

(9)Davčni zavezanec, ki določa odbitek DDV na podlagi odbitnega deleža, kot znesek odbitka DDV iz sedmega odstavka tega člena upošteva znesek odbitka, ki ga izračuna po končnem odbitnem deležu za preteklo leto.

(10)V letih po letu, v katerem je prišlo do zadnje spremembe v upravičenosti do odbitka DDV, se popravek odbitka DDV opravi v obračunu DDV za tisto davčno obdobje, v katerem začne teči naslednje dvanajstmesečno obdobje popravka.

(11)Davčni zavezanec, ki mu preneha identifikacija za namene DDV zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance, mora za obdobje po spremembi popraviti odbitek od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo. Popravek odbitka izvede v celoti za preostalo obdobje popravka.

(12)Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki se znova identificira za namene DDV, lahko popravi odbitek DDV od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo. Popravek odbitka DDV se izvede v celoti za preostalo obdobje popravka.

(13)Davčni zavezanec, ki kupi osnovno sredstvo pred identifikacijo za namene DDV, lahko popravi odbitek DDV od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo. Davčni zavezanec lahko odbije DDV v višini, ki ustreza razliki med celotnim odbitnim DDV (z računa) in sorazmernim delom DDV, od katerega davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka, ker še ni bil identificiran za namene DDV. Popravek odbitka DDV se izvede v celoti za preostalo obdobje popravka.«.

Besedilo 129. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pravna ali fizična oseba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi v zvezi z opravljanjem dejavnosti (na primer pripravljalna dela, prvi nakup blaga ali opreme in podobno). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nakupih za namen opravljanja dejavnosti in podobno.

(2)Davčni zavezanec vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV prek sistema eDavki.

(3)Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) iz prejšnjega odstavka, ki vsebuje naslednje podatke: a) splošni podatki: – identifikacijski podatki davčnega zavezanca, – elektronski naslov in telefonske številke, – številke računov pri bankah in hranilnicah, – ime in priimek odgovorne osebe ter davčna številka odgovorne osebe, – ime in priimek kontaktne osebe ter davčna in telefonska številka kontaktne osebe, – datum predvidenega začetka identifikacije za namene DDV, – vrednost doseženega prometa blaga in storitev v preteklih 12 mesecih in vrednost pričakovanega prometa blaga in storitev v prihodnjih 12 mesecih; b) drugi podatki: – prostovoljna vključitev po prvem in/ali drugem odstavku 94. členu ZDDV-1, – prostovoljna vključitev po četrtem odstavku 4. člena ZDDV-1, – skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu, ki preseže 10.000 eurov, – opravljanje in/ali prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1, – opravljanje dobav/storitev po 130.c členu ZDDV-1 (unijska ureditev VEM).

(4)Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P3), ki vsebuje naslednje podatke: a) splošni podatki: – davčna številka v Sloveniji, – ime in sedež matičnega podjetja ter identifikacijska številka za DDV ali podobna številka v državi sedeža, – ime in naslov podružnice v Sloveniji, – elektronski naslov in telefonske številke, – številke računov pri bankah in hranilnicah, – ime in priimek odgovorne osebe, – ime in priimek kontaktne osebe, – šifra in naziv dejavnosti, ki se opravlja v Sloveniji, – datum predvidenega začetka identifikacije za DDV, – datum predvidenega konca identifikacije za DDV; b) podatki o davčnem zastopniku (če ga davčni zavezanec imenuje): – ime oziroma firma ter sedež ali stalno prebivališče davčnega zastopnika in njegova identifikacijska številka za DDV, – čas trajanja pooblastila o zastopanju, ki ga davčni zavezanec priloži zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV, – ime in priimek ter davčna številka odgovorne osebe davčnega zastopnika, – ime in priimek ter davčna in telefonska številka kontaktne osebe davčnega zastopnika; c) drugi podatki: – carinski postopek 42 ali 63, – priložena dokazila (potrdilo pristojnega organa država, kjer ima sedež, da je dolžna obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v državi sedeža, ter pogodbo ali predpogodbo ali drugo dokazilo, iz katere ali katerega je razvidno, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji), – posebna ureditev za mednarodni občasni cestni prevoz potnikov (priložena dokazila), – prostovoljna vključitev po četrtem odstavku 30.f člena ZDDV-1.

(5)Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki pridobiva blago znotraj Unije, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena.

(6)Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve, in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Slovenije opravijo storitve, za katere mora v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 plačati DDV, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena.

(7)Pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, ni treba vložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV, če ne pridobiva blaga znotraj Unije, katerega skupni znesek pridobitve v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov.

(8)Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena lahko davčni zavezanec predloži tudi neposredno prek portala slovenska poslovna točka (SPOT) ali na točkah SPOT.

(9)Davčni zavezanec iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1, ki se želi identificirati za namene DDV samo zaradi vključitve v posebno ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje v skladu s 130.c členom ZDDV-1, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena.«.

V 130. členu se šesti in sedmi odstavek črtata. Dosedanji osmi in deveti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

V 131. členu se v sedmem odstavku za besedilom »s pravico do odbitka DDV« doda besedilo »ali le obdavčljive dobave blaga in storitev prejemniku, ki mora v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1 plačati DDV«.

V 132. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Davčnemu zavezancu, ki v zadnjih 12 mesecih ne presega prometa v višini, določeni v prvem odstavku 94. člena ZDDV-1, na zahtevo davčnega zavezanca preneha identifikacija za namene DDV.«.

V 156. členu se za šestim odstavkom dodata nova, sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »(7) Ne glede na prejšnji odstavek je za davčnega zavezanca davčno obdobje koledarski mesec, če davčni zavezanec do 31. januarja tekočega leta obvesti davčni organ, da bo v tekočem letu izpolnjeval pogoje za določitev takšnega davčnega obdobja v skladu z 89. členom ZDDV-1. Tako določeno davčno obdobje velja, dokler davčni zavezanec obvestila ne prekliče, vendar najmanj do konca tekočega koledarskega leta. Davčni zavezanec predloži obvestilo v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(8)Za davčnega zavezanca, za katerega v skladu s prejšnjim odstavkom velja kot davčno obdobje koledarski mesec in ki do 31. januarja tekočega leta obvesti davčni organ, da v tekočem letu ne bo več izpolnjeval pogojev za določitev takšnega davčnega obdobja v skladu z 89. členom ZDDV-1, je davčno obdobje koledarsko trimesečje. Davčni zavezanec predloži obvestilo v elektronski obliki prek sistema eDavki.«.

160. člen se spremeni tako, da se glasi: Predstavnik kmečkega gospodinjstva iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 z dnem registracije postane zavezanec, identificiran za namene DDV, za celotno dejavnost, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku v okviru kmečkega gospodinjstva, in za vse druge dejavnosti, katerih nosilec je.«.

Besedilo 164. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Dovoljenje je veljavno od dneva izdaje do preklica davčnega organa. Davčni organ dovoljenje prekliče: 1. če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila na način in v roku, ki sta določena v osmem odstavku 166. člena tega pravilnika; 2. če imetnik dovoljenja uveljavi pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero kmečko gospodinjstvo ne izpolnjuje pogojev iz prvega in tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika; 3. če kmečko gospodinjstvo ne izpolnjuje več pogojev iz tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika; 4. če skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša manj kakor 200 eurov; 5. če predstavnik kmečkega gospodinjstva kmečko gospodinjstvo iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 za to dejavnost identificira za namene DDV; 6. če kmečko gospodinjstvo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov; 7. če imetnik dovoljenja obvesti davčni organ, da kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila.

(2)Imetnik dovoljenja, ki mu je bilo dovoljenje preklicano po 1. in 2. točki prejšnjega odstavka, lahko znova zaprosi za dovoljenje v letu po letu, v katerem mu je bilo dovoljenje preklicano. Imetnik dovoljenja za ponovno pridobitev dovoljenja predloži tudi vse obračune pavšalnega nadomestila za vsa predhodna leta, ki jih ni predložil v roku za predložitev v skladu z osmim odstavkom 166. člena tega pravilnika.

(3)Imetnik dovoljenja iz 7. točke prvega odstavka tega člena obvestilo davčnemu organu predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN.

(4)Če želi predstavnik kmečkega gospodinjstva, na katerega se glasi dovoljenje, za predstavnika kmečkega gospodinjstva določiti drugo osebo ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga ali storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko uveljavi spremembo pri pristojnem davčnem organu. Vloga se predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN.

(5)Davčni organ po preklicu dovoljenja izbriše imetnika dovoljenja s seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.«.

Priloga VI (obrazec DDV-P2) in Priloga VII (obrazec DDV-P3) se črtata.

(1)Spremenjeni prvi odstavek 80. člena, novi 84.b člen, spremenjena šesti in sedmi odstavek 130. člena, spremenjena 160. in 164. člen pravilnika se začnejo uporabljati 1. julija 2022.

(2)Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo prvi odstavek 80. člena, šesti do deveti odstavek 130. člena, 160. in 164. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16, 50/17, 84/18, 77/19, 205/21 in 16/22).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-627/2021/27 Ljubljana, dne 8. junija 2022 EVA 2021-1611-0046 Klemen Boštjančič minister za finance