75. člen ZPPDFT-2
(obveznost sporočanja gotovinskih transakcij in nakazil v države z visokim tveganjem ter roki)
(1)Zavezanec sporoči uradu podatke iz 1., 2., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov, in sicer takoj, ko je opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.
(2)Zavezanec iz 1., 2., 3., 4. in 17. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona sporoči uradu podatke iz 1., 2., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o vsaki gotovinski in negotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov in ki je na zahtevo stranke opravljena na plačilne račune:
- pravnih in fizičnih oseb v države iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona,
- pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem v državah iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona, takoj, ko je transakcija opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.
(3)Sporočilo iz prvega in drugega odstavka tega člena se uradu pošlje po zaščiteni elektronski poti. Če je sporočanje po zaščiteni elektronski poti iz tehničnih razlogov bistveno oteženo ali onemogočeno, se takšno sporočilo izjemoma pošlje uradu le v pisni obliki.
(4)Obveznost sporočanja gotovinskih transakcij iz prvega odstavka tega člena ne velja za revizijske družbe ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja.
(5)Urad na svojih spletnih straneh takoj, najpozneje pa naslednji delovni dan po prejemu podatkov iz drugega odstavka tega člena, objavi podatke 1., 7. in 8. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona, razen osebnega imena ter naslova stalnega in začasnega bivališča.
(6)Zavezancu ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega člena, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
1.stranka ima status pravne osebe;
2.stranka je registrirana za opravljanje vsaj ene izmed dejavnosti, ki je po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, uvrščena v:
- področje »G« Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil,
- področje »I« Gostinstvo;
3.stranka opravlja kot glavno vsaj eno izmed dejavnosti iz prejšnje točke;
4.če se gotovinska transakcija nanaša na strankino polaganje dnevnih iztržkov iz naslova prodaje blaga ali storitev v dobro računa, ki ga ima ta stranka odprtega pri kateremkoli zavezancu iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.
(7)Zavezancu iz 1., 2., 4. in 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega člena, če gotovinska transakcija poteka med zavezancem iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in zavezancem iz 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter se hkrati nanaša na odkup ali prodajo tuje gotovine.
(8)Zavezancu iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega člena, če se gotovinska transakcija nanaša na pologe gotovine iz naslova izvajanja delovnih nalog uslužbencev državnih organov in organov lokalnih skupnosti, ki naloge izvajajo v skladu s področnimi predpisi.
- VSL Sodba PRp 277/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Za obstoj prekrška po 13. točki prvega v zvezi s tretjim odstavkom 179. člena ZPPDFT-2 se ne zahteva, da bi tvegane transakcije povzročile nevarnost za pranje denarja ali financiranje terorizma, temveč za obstoj prekrška zadošča že, da banka ni spoštovala zakonskega roka za sporočanje tveganih transakcij, ki so brez nadzora "uhajale" daljše časovno obdobje in v večjem obsegu, zaradi česar se že iz tega razloga ne more ugotoviti obstoja posebnih olajševalnih okoliščin in se pritožba neutemeljeno zavzema za omilitev sankcije. Že iz jezikovne razlage tretjega odstavka 14. člena ZP-1 se pravna oseba lahko razbremeni pridružitvene odgovornosti samo, če dokaže enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Pravni osebi je torej dovoljeno v zahtevi za sodno varstvo dokazovati razbremenilne razloge in samo v tem obsegu sodišče odloča o njeni zahtevi za sodno varstvo in če pri odločanju ugotovi, da so podane materialne kršitve iz sfere pravne osebe, ki so tudi v korist drugih storilcev, ki zahteve za sodno varstvo niso vložili, po uradni dolžnosti opravi materialnopravni preizkus, ki pa ne obsega obstoja subjektivnih znakov prekrška, ki jih pravna oseba niti ne more izvršiti, temveč jih lah
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 11. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba PRp 277/2025Višje sodišče v Ljubljani · 13. 11. 2025besedilo 2022–2026
Za obstoj prekrška po 13. točki prvega v zvezi s tretjim odstavkom 179. člena ZPPDFT-2 se ne zahteva, da bi tvegane transakcije povzročile nevarnost za pranje denarja ali financiranje terorizma, temveč za obstoj prekrška zadošča že, da banka ni spoštovala zakonskega roka za sporočanje tveganih transakcij, ki so brez nadzora "uhajale" daljše časovno obdobje in v večjem obsegu, zaradi česar se že iz tega razloga ne more ugotoviti obstoja posebnih olajševalnih okoliščin in se pritožba neutemeljeno zavzema za omilitev sankcije. Že iz jezikovne razlage tretjega odstavka 14. člena ZP-1 se pravna oseba lahko razbremeni pridružitvene odgovornosti samo, če dokaže enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Pravni osebi je torej dovoljeno v zahtevi za sodno varstvo dokazovati razbremenilne razloge in samo v tem obsegu sodišče odloča o njeni zahtevi za sodno varstvo in če pri odločanju ugotovi, da so podane materialne kršitve iz sfere pravne osebe, ki so tudi v korist drugih storilcev, ki zahteve za sodno varstvo niso vložili, po uradni dolžnosti opravi materialnopravni preizkus, ki pa ne obsega obstoja subjektivnih znakov prekrška, ki jih pravna oseba niti ne more izvršiti, temveč jih lah