179. člen ZPPDFT-2
(težje kršitve)
(1)Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:
1.ne opravi pregleda stranke v predpisanem obsegu (prvi odstavek 21. člena);
2.postopkov izvajanja ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona ne opredeli v svojih notranjih aktih (šesti odstavek 21. člena);
3.od stranke, zakonitega zastopnika, pooblaščenca ali zastopnika drugih oseb civilnega prava ne zahteva pisne izjave (tretji odstavek 29. člena, četrti odstavek 30. člena, četrti odstavek 31. člena, peti odstavek 36. člena in peti odstavek 37. člena);
4.poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu (prvi odstavek 54. člena), ne spremlja skrbno;
5.pri preverjanju in posodabljanju podatkov ne pridobi predpisanih podatkov (tretji, četrti in peti odstavek 54. člena);
6.je tretji osebi zaupala opravljanje pregleda stranke, vendar predhodno ni preverila, ali ta tretja oseba izpolnjuje vse pogoje, predpisane v tem zakonu (drugi odstavek 56. člena);
7.je pregled stranke, v okviru katerega je tretja oseba ugotovila in preverila istovetnost stranke brez njene navzočnosti (tretji odstavek 56. člena), sprejela kot ustrezen;
8.je izvedbo pregleda stranke zaupala tretji osebi, ki je navidezna banka ali druga podobna kreditna institucija, ki ne opravlja ali ne sme opravljati svoje dejavnosti v državi, v kateri je registrirana (peti odstavek 57. člena);
9.je izvedbo pregleda stranke zaupala tretji osebi, pri čemer je stranka tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske, proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana (58. člen);
10.zavezanec postopka ugotavljanja politično izpostavljenih oseb ne določi v svojem notranjem aktu (prvi odstavek 66. člena);
11.po sklenitvi poslovnega razmerja s stranko, ki je politično izpostavljena oseba, s stranko, ki sklepa poslovno razmerje za politično izpostavljeno osebo, ali s stranko, katere dejanski lastnik je politično izpostavljena oseba, transakcij in drugih poslovnih dejavnosti, ki jih pri organizaciji izvaja stranka (3. točka sedmega odstavka 66. člena), ne spremlja s posebno skrbnostjo;
12.uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov o transakciji, ki poteka v gotovini in presega vrednost 15.000 eurov (prvi odstavek 75. člena);
13.uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov o transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov in je opravljena na plačilne račune iz drugega odstavka 75. člena tega zakona (drugi odstavek 75. člena);
14.ne zagotovi izvajanja politik in postopkov skupine, katere del je, ki se nanašajo na ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma (prvi odstavek 78. člena);
15.ne zagotovi izvajanja ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določenih v tem zakonu, pri svojih podružnicah in hčerinskih družbah v njeni večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi (prvi odstavek 82. člena);
16.ne imenuje pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov za opravljanje posameznih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določenih v tem zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi (83. člen);
17.pooblaščencu ne zagotovi ustreznih pooblastil, pogojev in podpore za opravljanje njegovih del in nalog (86. člen);
18.ne zagotovi redne in učinkovite notranje kontrole nad opravljanjem nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu (88. člen);
19.ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, oziroma ga ne sestavi na predpisani način oziroma v predpisanem roku (92. člen);
20.ne hrani podatkov in dokumentacije deset let po prenehanju poslovnega razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali pristopu k sefu (prvi odstavek 142. člena).
(2)Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3)Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.
(4)Z globo od 500 do 20.000 eurov se kaznujeta samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5)Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.
- VSL Sodba PRp 277/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Za obstoj prekrška po 13. točki prvega v zvezi s tretjim odstavkom 179. člena ZPPDFT-2 se ne zahteva, da bi tvegane transakcije povzročile nevarnost za pranje denarja ali financiranje terorizma, temveč za obstoj prekrška zadošča že, da banka ni spoštovala zakonskega roka za sporočanje tveganih transakcij, ki so brez nadzora "uhajale" daljše časovno obdobje in v večjem obsegu, zaradi česar se že iz tega razloga ne more ugotoviti obstoja posebnih olajševalnih okoliščin in se pritožba neutemeljeno zavzema za omilitev sankcije. Že iz jezikovne razlage tretjega odstavka 14. člena ZP-1 se pravna oseba lahko razbremeni pridružitvene odgovornosti samo, če dokaže enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Pravni osebi je torej dovoljeno v zahtevi za sodno varstvo dokazovati razbremenilne razloge in samo v tem obsegu sodišče odloča o njeni zahtevi za sodno varstvo in če pri odločanju ugotovi, da so podane materialne kršitve iz sfere pravne osebe, ki so tudi v korist drugih storilcev, ki zahteve za sodno varstvo niso vložili, po uradni dolžnosti opravi materialnopravni preizkus, ki pa ne obsega obstoja subjektivnih znakov prekrška, ki jih pravna oseba niti ne more izvršiti, temveč jih lah
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 11. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba PRp 277/2025Višje sodišče v Ljubljani · 13. 11. 2025besedilo 2022–2026
Za obstoj prekrška po 13. točki prvega v zvezi s tretjim odstavkom 179. člena ZPPDFT-2 se ne zahteva, da bi tvegane transakcije povzročile nevarnost za pranje denarja ali financiranje terorizma, temveč za obstoj prekrška zadošča že, da banka ni spoštovala zakonskega roka za sporočanje tveganih transakcij, ki so brez nadzora "uhajale" daljše časovno obdobje in v večjem obsegu, zaradi česar se že iz tega razloga ne more ugotoviti obstoja posebnih olajševalnih okoliščin in se pritožba neutemeljeno zavzema za omilitev sankcije. Že iz jezikovne razlage tretjega odstavka 14. člena ZP-1 se pravna oseba lahko razbremeni pridružitvene odgovornosti samo, če dokaže enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Pravni osebi je torej dovoljeno v zahtevi za sodno varstvo dokazovati razbremenilne razloge in samo v tem obsegu sodišče odloča o njeni zahtevi za sodno varstvo in če pri odločanju ugotovi, da so podane materialne kršitve iz sfere pravne osebe, ki so tudi v korist drugih storilcev, ki zahteve za sodno varstvo niso vložili, po uradni dolžnosti opravi materialnopravni preizkus, ki pa ne obsega obstoja subjektivnih znakov prekrška, ki jih pravna oseba niti ne more izvršiti, temveč jih lah