Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ)

Ta zakon zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19) z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti določa začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi, drugimi javnopravnimi zadevami in zadevami na področju izvrševanja kazenskih sankcij.

Ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020.

(1)Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo.

(2)Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne.

(3)Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče.

Ne glede na tretji odstavek 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US in 69/19 – odl. US) sodišče obravnava in odloča o vlogi, predlogu, izjavi, ugovoru, drugem procesnem dejanju ali predloženi listini, tudi če je stranka zamudila rok ali izostala z naroka v času trajanja ukrepov iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), in sodišče odločitve še ni sprejelo. Stranka mora ob vložitvi vloge, predloga, izjave, ugovora, opravi drugega procesnega dejanja ali predložitvi listine izkazati tudi razlog za zamudo roka ali za izostanek z naroka.

(1)Ne glede na prvi odstavek 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT in 16/19 – ZNP-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o sodiščih) lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na način iz tretjega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih odloči, da se tudi zadeve iz 2. in 5. do 9. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih ne štejejo kot nujne zadeve.

(2)Ne glede na drugi odstavek 83.a člena Zakona o sodiščih lahko ukrepi iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in ukrepi iz prejšnjega odstavka, ki jih iz razlogov iz 1. člena tega zakona določi predsednik Vrhovnega sodišča na način iz tretjega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, trajajo, dokler trajajo ukrepi po tem zakonu.

(3)Če sodišče zaradi tehtnih razlogov, ki so nastali na strani sodišča, ne more odločati o nujnih zadevah iz prvega odstavka tega člena, predsednik neposredno višjega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče.

Ne glede na prvi odstavek 83.a člena Zakona o sodiščih sodišča opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja v zadevah, ki niso nujne v skladu s 83. členom Zakona o sodiščih, in ki se ne štejejo kot nujne v skladu z odredbami predsednika Vrhovnega sodišča, izdanimi na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena, če sodišča lahko zagotavljajo opravo teh dejanj v skladu s pogoji, ki jih določi predsednik Vrhovnega sodišča na način iz tretjega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, in tako da se ne širi virusna okužba in je zagotovljeno zdravje in življenje ljudi. Na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju, ki se vroči v skladu s tem členom, sodišče stranko opozori na začetek teka roka v skladu z 2. členom tega zakona.

Sodnik ali predsednik senata lahko iz razloga iz 1. člena tega zakona začasno izključi javnost celotne glavne obravnave ali njenega dela.

(1)Roki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu: Zakon o splošnem upravnem postopku) (v nadaljnjem besedilu: upravne zadeve), za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in za izdajanje upravnih aktov ne tečejo.

(2)Roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu, se s tem zakonom podaljšajo tako, da se iztečejo osmi dan od dneva prenehanja ukrepov v skladu z 2. členom tega zakona. Če z iztekom roka za uveljavitev pravice preneha istovrstna pravica, se šteje, da je prenehala z iztekom roka iz prejšnjega stavka.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se tek rokov ne prekine v posamičnih upravnih zadevah, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nujne zadeve).

(4)V odločbi, sklepu ali drugem dokumentu, s katerim se določi rok, se stranko opozori o teku roka v skladu s tem členom.

(5)Organi o tem, da se rok, ki je bil določen v odločbi, sklepu ali drugem dokumentu, izdanem pred uveljavitvijo tega zakona, ne prekine v skladu s tretjim odstavkom tega člena, nemudoma obvestijo stranke.

(6)V prekrškovnih zadevah roki ne tečejo. Ne glede na prejšnji stavek roki pred prekrškovnim organom, ki v zadevah iz tretjega odstavka tega člena lahko začne ali nadaljuje postopek o prekršku, tečejo, o čemer mora storilca prekrška obvestiti.

(1)V upravnih zadevah se ne omogoča vlaganje pisnih in ustnih vlog ter dajanje ustnih izjav pri organu, razen vlog za uveljavitev pravic, ki se obravnavajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

(2)V upravnih zadevah se pisne vloge lahko vlagajo po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način.

(3)V upravnih zadevah se ustne obravnave in druga procesna dejanja, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec lahko v neposrednem stiku, ne izvajajo, razen v nujnih zadevah. Ne glede na prejšnji stavek se ustne obravnave in druga procesna dejanja, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec v neposrednem stiku, izvedejo tudi v zadevah, ki niso nujne, če se zaradi tega ne širi virusna okužba in je zagotovljeno zdravje ter življenje uradne osebe, stranke ali drugega udeleženca.

(4)V upravnih zadevah se izključi javnost pri vseh procesnih dejanjih.

(1)Osebno vročanje dokumentov v upravnih zadevah na podlagi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku se ne opravlja, razen v nujnih zadevah. Če je osebna vročitev opravljena po uveljavitvi tega zakona, pa ne gre za nujne zadeve, roki začnejo teči naslednji dan po objavi sklepa iz 2. člena tega zakona oziroma najkasneje 2. julija 2020.

(2)Vročanje v prostorih organa se ne opravlja, razen v nujnih primerih, če je takšna vročitev predpisana z zakonom.

(3)Vročanje z javnim naznanilom se opravlja tako, da se sporočilo o vročanju z javnim naznanilom objavi na državnem portalu eUprava.

(1)Vročanje odločb, sklepov ali drugih dokumentov, ki jih je na podlagi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku treba vročiti osebno, se v upravnih zadevah, ki niso nujne, opravi z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal naslovnika.

(2)Vročitev velja za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, če se vroča v tujino v fizični obliki pa dvajseti delovni dan od dneva odpreme, razen če naslovnik odločbe, sklepa ali drugega dokumenta ni prejel ali ga je prejel kasneje. V primeru dvoma o tem, ali je naslovnik odločbo, sklep ali drug dokument prejel, prejem in dan prejema dokazuje organ. Organ lahko po telefonu, po elektronski poti ali na drug način preveri, ali je naslovnik odločbo, sklep ali drug dokument prejel in kdaj ga je prejel.

(3)V primeru dvoma o tem, ali je naslovnik odločbo, sklep ali drug dokument prejel, ker ni dokazov o vročitvi, se opravi ponovna vročitev.

(4)Na ovojnici ali na odločbi, sklepu ali drugem dokumentu se označi dan odpreme, dan vročitve in začetek teka roka v skladu z 2. členom tega zakona. V primeru vročanja v elektronski predal se od naslovnika zahteva potrditev prejema odločbe, sklepa ali drugega dokumenta.

(5)Za elektronski predal iz prvega odstavka tega člena se šteje elektronski naslov, ki ga je oseba sama navedla v vlogi, ali elektronski naslov, s katerega je poslala vlogo, ne glede na to, ali ustreza varnostnim in tehničnim zahtevam, ki jih mora izpolnjevati varni elektronski predal po 86. členu Zakona o splošnem upravnem postopku. Vročitev v elektronski predal se opravi, če je bila oseba seznanjena s takšnim načinom vročanja in je s tem soglašala.

(6)V prekrškovnih zadevah, ki niso nujne, se določbe tega člena ne uporabljajo.

Vlada Republike Slovenije lahko v skladu s tem zakonom določi tudi organizacijske in druge podobne ukrepe, ki so nujni za preprečitev širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2, varovanje pravic in pravnih koristi oseb in nemoteno poslovanje upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ko opravljajo upravne naloge.

Že začeti postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje kazni zapora se prekinejo, novi postopki pa se ne začnejo.

Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora lahko po uradni dolžnosti, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2, premesti obsojenca iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda.

Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora lahko po uradni dolžnosti, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2, za čas enega meseca prekine prestajanje kazni zapora obsojencu, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko zaporniku podaljšuje, dokler obstaja razlog za prekinitev.

Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora lahko iz razloga preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 ob upoštevanju pogojev iz 108. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18) predčasno odpusti obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni.

(1)Ne glede na tretji odstavek 20. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08 in 91/13) lahko predsednik Notarske zbornice Slovenije sprejme začasne ukrepe v zvezi s poslovanjem notarskih pisarn, ki se nanašajo zlasti na način ali omejitev izvajanja uradnih ur za sprejemanje strank.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek sprejme ukrep popolnega zaprtja notarske pisarne minister, pristojen za pravosodje, na predlog Notarske zbornice Slovenije.

(3)Notarska zbornica Slovenije seznani javnost s sprejetjem začasnih ukrepov iz tega člena z objavo na svoji spletni strani. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – ZZUSUDJZ (Uradni list RS, št. 36/20) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – ZZUSUDJZ-A (Uradni list RS, št. 61/20) vsebuje naslednjo končno določbo: 5. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.