Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)

(1)Ta zakon ureja status sodne izvedenke oziroma sodnega izvedenca (v nadaljnjem besedilu: sodni izvedenec), sodne cenilke ali sodnega cenilca (v nadaljnjem besedilu: sodni cenilec) in sodne tolmačke oziroma sodnega tolmača (v nadaljnjem besedilu: sodni tolmač), pogoje in postopek imenovanja ter razrešitve, pristojnosti in način delovanja Strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje (v nadaljnjem besedilu: Strokovni svet), vodenje imenikov in evidenc, disciplinsko odgovornost in postopek, strokovno izpopolnjevanje, preizkuse strokovnosti, plačilo za opravljeno delo in druga vprašanja, ki se nanašajo na področje sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja.

(2)Šteje se, da se sodno tolmačenje nanaša tudi na prevajanje, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(1)Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka.

(2)Sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter cenitev njene vrednosti oziroma vrednosti na njej povzročene škode.

(3)Sodni tolmači so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišča tolmačijo na narokih oziroma prevajajo listine.

(4)Sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču preneha status v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(1)Sodni izvedenec ali sodni cenilec se sme sklicevati na ta status:

-        kadar daje izvide, mnenja in cenitve na zahtevo sodišča v sodnem postopku,

-        kadar daje izvide, mnenja in cenitve na zahtevo upravnega organa ali drugega državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki vodi upravni postopek (v nadaljnjem besedilu: upravni organ), ali

-        če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje.

(2)Sodni tolmač se sme sklicevati na ta status:

-        kadar zagotavlja tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali drugega upravnega organa,

-        kadar zagotavlja tolmačenja in prevode na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic,

-        če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme sodni izvedenec ali sodni cenilec sklicevati na ta status tudi v drugih primerih, če:

-        je član društva, ki deluje na področju sodnega izvedenstva ali cenilstva, in

-        je društvo pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu, in

-        je v aktih društva opredeljen učinkovit nadzor nad njegovim delom.

(4)Nadzor iz tretje alineje prejšnjega odstavka se izvaja z rednimi in izrednimi nadzori članov, ki imajo status sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.

(5)V okviru rednega nadzora se nadzori izvajajo periodično, pri čemer mora društvo v vsakem posameznem koledarskem letu izvesti nadzore nad najmanj 5 % svojih članov s statusom sodnega izvedenca ali sodnega cenilca. Društvo mora o izvedenih nadzorih, ugotovitvah in ukrepih poročati Strokovnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), do konca marca za preteklo koledarsko leto. Poročilu je treba priložiti seznam vseh članov društva s statusom sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.

(6)Izredni nadzor se izvede nad posameznim članom društva s statusom sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, če je podan sum, da ta pri izdelavi izvedenskega mnenja, izvida ali cenitve ni upošteval pravil znanosti in stroke na način, ki bi lahko predstavljal disciplinsko kršitev iz 30. člena tega zakona. Društvo izvede nadzor v 30 dneh od prejete zahteve ministra, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), o ugotovitvah in ukrepih pa mora nemudoma poročati ministru in Strokovnemu svetu.

(7)Društvo izvaja redne in izredne nadzore v skladu s pravili društva.

(1)Sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače na podlagi javnega poziva imenuje minister, za določeno strokovno področje in podpodročje izvedenskega ali cenilskega dela oziroma za tolmačenje govorjene in pisane besede iz določenega jezika ali v določen jezik ter za slovenski znakovni jezik.

(2)Ministrstvo dvakrat v koledarskem letu objavi poziv k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.

(3)Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, vloži vlogo v elektronski obliki v roku, ki je določen v objavi poziva iz prejšnjega odstavka.

Postopki po tem zakonu se vodijo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

(1)Najvišji strokovno usklajevalni organ na področju sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja je Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje.

(2)Strokovni svet deluje po načelu strokovne in operativne avtonomnosti v skladu z določbami tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo njegovo delovanje. Strokovni svet opravlja strokovne naloge za potrebe sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja, skrbi za naloge sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja ter sodeluje pri zagotavljanju enotnosti in varovanju integritete sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja.

(3)Članice oziroma člane (v nadaljnjem besedilu: člani) Strokovnega sveta na predlog ministra imenuje Vlada Republike Slovenije za šest let, z možnostjo vnovičnega imenovanja.

(1)Strokovni svet ima petnajst članov, ki so sodni izvedenci, sodni cenilci ali sodni tolmači.

(2)Člane v Strokovni svet predlagajo strokovna združenja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. Če za določeno strokovno področje oziroma podpodročje ali jezik sodni izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači niso povezani v strokovno združenje, člane v Strokovni svet predlagajo drugi organi ali strokovne institucije oziroma ministrstva, ki so pristojna za posamezno področje. Če je za določeno strokovno področje ali jezik predlaganih več članov in s predlagatelji ni mogoče doseči sporazuma, ima prednost predlagani član, ki ga je predlagalo društvo, ki ima pridobljen status društva, ki deluje v javnem interesu, v primeru večjega števila takšnih predlogov pa član z najdaljšim obdobjem nepretrganega obstoja statusa sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

(3)Minister je vezan na predloge, podane v skladu s prejšnjim odstavkom.

(4)Vsak član v Strokovnem svetu zastopa posamezen sklop strokovnih področij oziroma jezikov. Sklopi strokovnih področij in jezikov so:

-        gospodarstvo,

-        okolje in prostor,

-        kmetijstvo in gozdarstvo,

-        zdravje,

-        promet,

-        šport,

-        kultura,

-        infrastruktura,

-        gradbeništvo,

-        obrtna dejavnost,

-        stroji in oprema,

-        varnost,

-        forenzika,

-        sodno tolmačenje in prevodi ter

-        slovenski znakovni jezik.

(5)Uvrstitev strokovnih področij in jezikov v posamezen sklop strokovnih področij in jezikov, se določi s pravilnikom, ki ga na predlog Strokovnega sveta izda minister.

(6)V Strokovnem svetu vselej sodeluje predstavnik sodstva, ki ima pravico do razprave brez pravice do glasovanja. Imenuje ga predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izmed sodnikov sodišč prve stopnje.

(7)Član Strokovnega sveta ima po enega namestnika, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Določbe tega zakona, ki veljajo za člane Strokovnega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za njihove namestnike. Praviloma se namestnika določi tako, da je skupaj s članom zagotovljena ustrezna uravnoteženost s strokovnimi področji ali jeziki, ki jih zajema posamezen sklop.

(8)Predsednico oziroma predsednika Strokovnega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in namestnico oziroma namestnika predsednika (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika) izvolijo člani Strokovnega sveta izmed sebe s tajnim glasovanjem z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, in sicer za dobo treh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.

Strokovni svet ima naslednje pristojnosti:

-        spremljanje sistemskih, razvojnih in strateških vprašanj s področja sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja;

-        podajanje predlogov in pobud s področja sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja;

-        priprava in potrditev splošnih in posamičnih smernic za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj;

-        podajanje strokovnih mnenj v postopkih imenovanja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev;

-        podajanje mnenj o dokazilih o strokovnem izpopolnjevanju na zaprosilo ministrstva;

-        podajanje strokovnih mnenj v disciplinskih in razrešitvenih postopkih;

-        spremlja ustreznost nabora strokovnih področij in strokovnih podpodročij ter njihovih opisov za sodne izvedence in sodne cenilce ter ustreznost nabora jezikov za sodne tolmače iz 14. člena tega zakona ter predlaga potrebne spremembe in dopolnitve;

-        ustanovitev stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles ter določanje njihovih nalog;

-        imenovanje članov stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles;

-        priprava letnega poročila o delu;

-        zagotavljanje strokovne pomoči ministrstvu;

-        opravljanje druge naloge, če tako določa zakon.

(1)Strokovni svet odloča na sejah. Kadar se na seji obravnava strokovna vsebina, mu strokovno pomoč zagotavlja ustrezno strokovno telo.

(2)Odločitve sprejema z večino glasov vseh članov. Z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odloča o:

-        ustanovitvi stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles,

-        imenovanju članov stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles ter

-        drugih zadevah, za katere tako določi v poslovniku.

(3)Sejo Strokovnega sveta skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Če najmanj pet članov sveta, predsednik vrhovnega sodišča ali minister pisno zahteva sklic seje, mora sejo sklicati najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve.

(4)Strokovni svet na seje vedno vabi predstavnika sodstva, ki sodeluje v Strokovnem svetu, lahko pa tudi predsednika vrhovnega sodišča in ministra, ki o obravnavanih zadevah lahko podajo svoja stališča in predloge. Če je na seji obravnavana vsebina, ki jo je obravnavalo stalno ali začasno strokovno telo, se vedno vabi tudi predstavnika tega strokovnega telesa, ki lahko dodatno pojasni sprejeto stališče.

(5)Strokovni svet k obravnavanju vprašanj iz svoje pristojnosti lahko povabi predstavnike sodišč in drugih državnih organov, institucij, zbornic, strokovnih združenj, društev in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na posameznih področjih, povezanih z obravnavano vsebino.

(6)Administrativna, tehnična in druga dela za Strokovni svet opravlja ministrstvo.

(1)Stalna strokovna telesa so strokovno usklajevalne skupine članov ali predstavniki strokovnih združenj, sestavljena iz sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki Strokovnemu svetu zagotavljajo strokovno pomoč ter oblikujejo strokovna mnenja ali stališča glede vprašanj, ki zadevajo stroko.

(2)Število stalnih strokovnih teles, ki jih ustanovi in katerih članstvo določi Strokovni svet, je najmanj tolikšno in takšne vrste, kot je število in vrsta sklopov strokovnih področij, ki so zastopana v Strokovnem svetu.

(3)Posamezno stalno strokovno telo ima tri člane, ki so izmed sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev imenovani do izteka obdobja imenovanja članov Strokovnega sveta z možnostjo vnovičnega imenovanja.

(4)Če za posamezno strokovno področje oziroma jezik sodni izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači niso povezani v strokovno združenje ali če je za določeno strokovno področje ali jezik predlaganih več članov, se člane stalnega strokovnega telesa določi na način, kot je določen za predlaganje članstva v Strokovni svet.

(5)Stalno strokovno telo zagotavlja Strokovnemu svetu strokovno pomoč z določenega strokovnega področja oziroma jezika, Strokovni svet pa je vezan na njegovo mnenje.

(1)Začasna strokovna telesa so strokovno usklajevalne skupine treh sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki jih Strokovni svet ustanovi za obravnavo posamičnih zadev iz pristojnosti Strokovnega sveta na področju, podpodročju ali jeziku, kjer ni ustanovljenega stalnega strokovnega telesa.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se za člana začasnega strokovnega telesa lahko imenuje tudi strokovnjak z določenega strokovnega področja, podpodročja ali jezika, ki ni sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, če s takega strokovnega področja, podpodročja ali jezika v začasno strokovno telo ni mogoče imenovati nobenega sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Strokovni svet ustanovi začasno strokovno telo, ki je sestavljeno le iz dveh članov, če tretjega člana ni mogoče imenovati niti po prvem niti po drugem odstavku tega člena.

(4)Začasno strokovno telo zagotavlja Strokovnemu svetu strokovno pomoč z določenega strokovnega področja oziroma jezika, Strokovni svet pa je vezan na njegovo mnenje.

(1)Članu Strokovnega sveta, stalnega ali začasnega strokovnega telesa članstvo preneha:

1.z iztekom dobe, za katero je imenovan;

2.z odstopom;

3.s prenehanjem imenovanja za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ali njegovo razrešitvijo;

4.če je zaradi pravnomočno izrečenega disciplinskega ukrepa v disciplinskem postopku po tem zakonu neprimeren za nadaljnje opravljanje nalog v Strokovnem svetu ali stalnem ali začasnem strokovnem telesu.

(2)Član, ki mu je prenehalo članstvo po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana do imenovanja novega člana.

(3)Razlog za prenehanje članstva po 2. točki prvega odstavka tega člena nastopi z dnem, ko vlada prejme pisno izjavo člana Strokovnega sveta o odstopu ali ko Strokovni svet prejme pisno izjavo člana stalnega ali začasnega strokovnega telesa o odstopu. O nastopu okoliščin prenehanja članstva člana Strokovnega sveta vlada nemudoma obvesti ministrstvo.

(4)Razlog za prenehanje članstva po 3. točki prvega odstavka tega člena nastopi z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju oziroma z dnem pravnomočnosti odločbe o razrešitvi.

(5)Članu Strokovnega sveta preneha članstvo po 4. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko Vlada ugotovi, da je član zaradi pravnomočno izrečenega disciplinskega ukrepa v disciplinskem postopku po tem zakonu neprimeren za nadaljnje opravljanje nalog v Strokovnem svetu.

(6)Članu stalnega ali začasnega strokovnega telesa preneha članstvo po 4. točki prvega odstavka tega člena, ko Strokovni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov ugotovi, da je član zaradi pravnomočno izrečenega disciplinskega ukrepa v disciplinskem postopku po tem zakonu neprimeren za nadaljnje opravljanje nalog v stalnem ali začasnem strokovnem telesu.

(7)V primerih prenehanja članstva pred iztekom dobe, za katero je član imenovan, se imenuje nadomestnega člana po postopku in pod pogoji, ki veljajo za imenovanje člana. Nadomestnemu članu preneha članstvo z iztekom dobe, za katero je bil imenovan prejšnji član.

(8)Namestniku člana preneha imenovanje iz razlogov in po postopku, ki veljajo za člana po tem členu.

(1)Strokovni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sprejme poslovnik, s katerim natančneje uredi postopek priprave in poteka sej, način dela sveta, glasovanja, načine varovanja tajnosti podatkov, sodelovanja z drugimi organi, obveščanja javnosti in druga vprašanja izvedbene narave.

(2)Poslovnik se objavi na spletni strani ministrstva.

(3)Strokovni svet pripravi letno poročilo o delu za preteklo leto do 31. januarja tekočega leta in ga pošlje ministrstvu.

(1)Predsednik, namestnik predsednika ter člani Strokovnega sveta so upravičeni do sejnin v višini stalnega dela sejnine, kot je določen z uredbo, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

(2)Člani stalnih in začasnih strokovnih teles so upravičeni do plačila za delo, ki ga opravijo v okviru strokovnega telesa v enakih deležih, razen če se sami dogovorijo drugače.

(3)Predsednik, namestnik predsednika ter člani Strokovnega sveta in njegovih stalnih in začasnih strokovnih teles so upravičeni do povračila stroškov, določenih z uredbo, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

(4)Strokovni svet ima pečat okrogle oblike. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, v zunanjem krogu pečata je napis Republika Slovenija, Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje.

(5)Sedež Strokovnega sveta je na sedežu ministrstva, ki zagotavlja tudi finančne pogoje za delo sveta.

(6)Minister podrobneje določi način in merila za vrednotenje opravljenega dela stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles ob upoštevanju obsega in zahtevnosti dela.

Seznam strokovnih področij in podpodročij sodno izvedenskega ali sodno cenilskega dela oziroma jezikovnih področij ter opis teh področij in podpodročij določi ministrstvo na obrazložen predlog Strokovnega sveta in ga objavi na spletni strani. Obrazložitev iz prejšnjega stavka vsebuje navedbo utemeljenosti potrebe za določitev in opis področja ter podpodročja.

(1)Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači morajo pri svojem delu upoštevati splošne in posamične smernice za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj.

(2)Splošne in posamične smernice ter njihove spremembe ali dopolnitve potrdi Strokovni svet na predlog ustreznega stalnega ali začasnega strokovnega telesa, ki lahko za ta namen sodeluje z ustreznim strokovnim združenjem.

(3)Splošne smernice vsebujejo enotno navedbo strukture, navodil in napotkov za izdelavo izvedenskih mnenj in cenitev ter za tolmačenje.

(4)Posamične smernice vsebujejo zlasti napotke in navodila za izdelavo izvedenskih mnenj in cenitev na posameznih strokovnih področjih ali podpodročjih, metode in sredstva, ki jih sodni izvedenec ali sodni cenilec pri izdelavi uporablja, okvirna področja in vsebine, ki so za izdelavo lahko pomembne, in strukturo izvedenskega mnenja glede na posamezno strokovno področje ali podpodročje.

(5)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov strokovnemu telesu ni treba oblikovati posamičnih smernic za izdelavo izvedenskih mnenj in cenitev na posameznih strokovnih področjih ali podpodročjih ali za potrebe tolmačenj, če bodo po njegovem mnenju v teh primerih zadoščale splošne smernice.

(6)Ministrstvo objavi splošne in posamične smernice na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(1)Za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača je lahko imenovana oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno področje dela izvedenstva, cenilstva ali tolmačenja, in ki:

1.je državljanka Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora,

2.aktivno obvlada slovenski jezik,

3.je poslovno sposobna,

4.ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bila moralno neprimerna za opravljanje dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njenega dela ali ugledu sodišča, in

5.ni bila razrešena kot sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač po določbah tega zakona iz razloga trajnega odvzema pravice opravljati delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.

(2)Šteje se, da ima oseba iz prejšnjega odstavka ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno področje dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, če:

1.ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,

2.ima najmanj šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, in

3.ima opravljen poseben preizkus strokovnosti iz 20. člena tega zakona.

(3)Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je lahko za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca imenovana tudi oseba, ki ima nižjo izobrazbo, če zaradi neobstoja ustrezne stopnje študijskega programa v Republiki Sloveniji na področju, na katerem se opravlja delo sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, ni mogoče izpolniti zahtevanega pogoja izobrazbe, za sodnega tolmača pa je lahko imenovana oseba, ki ima nižjo izobrazbo, če je materni govorec tujega jezika, za katerega se opravlja delo sodnega tolmača.

(4)Minister podrobneje določi način imenovanja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.

(1)Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pri opravljanju svojega dela uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:

-        izkaznico sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ki vsebuje oznako sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, fotografijo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, njegovo osebno ime in stalno prebivališče, če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v izkaznici navede, ter ostale potrebne podatke;

-        štampiljko sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ki vsebuje grb Republike Slovenije, oznako sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, njegovo osebno ime in stalno prebivališče, če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v štampiljki navede, ter ostale potrebne podatke.

(2)Minister podrobneje določi vsebino in obliko identifikacijskih znakov sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača.

(1)Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač mora sodišče in upravni organ pravočasno opozoriti, če meni, da:

-        za izvedbo dane naloge v celoti ali delno ni usposobljen,

-        naloge ne bo mogel opraviti v postavljenem roku ali

-       izvedensko mnenje, cenitev ali prevod ne bo v celoti ali delno v pomoč sodišču ali upravnemu organu.

(2)Sodni izvedenec in sodni cenilec, ki se pri izdelavi izvida, mnenja ali cenitve sklicuje na svoj status v skladu s prvim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko sodišče ali upravni organ zaprosi za zagotovitev prisotnosti in pomoči policije pri izvedbi posameznih aktivnosti, ki so po njegovem mnenju nujne za izdelavo izvida, mnenja ali cenitve, če meni, da bo pri delu izpostavljen ogrožanju oziroma če lahko pričakuje upiranje pri izvedbi dela.

(3)Stroški policije so stroški sodnega oziroma upravnega postopka.

(4)Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač mora vloge, listine in druga pisanja v sodnem in upravnem postopku vlagati in omogočiti njihovo sprejemanje in vročanje po elektronski poti. Sodišče oziroma upravni organ sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu in sodnemu tolmaču izjemoma vroči listino ali pisanje v fizični obliki, če tako določa drug zakon, če vročitve ni mogoče opraviti v elektronski obliki ali če oceni, da je zaradi vsebine dokumenta ali iz kakšnega drugega razloga treba opraviti vročitev v fizični obliki.

(1)Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, mora ministrstvu poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev za imenovanje posredovati še naslednje podatke:

-        osebno ime,

-        znanstveni ali strokovni naslov,

-        enotno matično številko občana (EMŠO), če je nima, pa datum rojstva,

-        davčno številko,

-        kraj rojstva,

-        poštni naslov, na katerem je dosegljiva,

-        drug elektronski predal, ki ni varen elektronski predal (v nadaljnjem besedilu: drug elektronski predal) in številko mobilnega telefona,

-        varen elektronski predal in

-        navedbo strokovnega področja, podpodročja oziroma jezika, za katerega želi biti oseba imenovana.

(2)Oseba podatke in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka posreduje za potrebe pravne varnosti, postopka imenovanja, naknadnega preverjanja izpolnjevanja pogojev in postopka razrešitve.

(1)Poseben preizkus strokovnosti se opravlja pred komisijo, katere člani so:

-        strokovnjaki s področja in podpodročja oziroma jezika, na katerem bo oseba opravljala izvedensko ali cenilsko delo oziroma tolmačenje,

-        sodniki, državni odvetniki, državni tožilci, odvetniki ali notarji in

-        uslužbenci ministrstva.

(2)Komisijo imenuje minister. Pri določanju članstva iz vrst strokovnjakov zagotavlja strokovno pomoč Strokovni svet.

(3)Člani komisije morajo imeti najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot se zahteva za imenovanje za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

(4)Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, lahko poseben preizkus strokovnosti za posamezno področje, podpodročje ali jezik opravlja največ trikrat, vendar v okviru posameznega poziva le enkrat.

(5)Vsebino in način opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti predpiše minister.

(1)Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači so imenovani z dnem, ko pred ministrom izrečejo prisego:

-        sodni izvedenci: »Prisegam pri svoji časti, da bom izvedensko delo opravljal(-a) po svoji vesti, nepristransko, v skladu s pravili znanosti in strokovnega znanja ter da bom podajal(-a) svoje izvide in mnenja natančno in popolno.«;

-        sodni cenilci: »Prisegam pri svoji časti, da bom cenilsko delo opravljal(-a) po svoji vesti, nepristransko, v skladu s pravili znanosti in strokovnega znanja ter da bom podajal(-a) svoje cenitve natančno in popolno.«;

-        sodni tolmači: »Prisegam, da bom svoje delo kot sodni tolmač opravljal(-a) vestno, natančno in po svojem najboljšem znanju.«.

(2)Sodni tolmači morajo v tridesetih dneh po prisegi zaradi overitve svojih podpisov in pečatov na listinah, ki so namenjene uporabi v tujini, deponirati podpise in pečate na ministrstvu.

(3)Če je za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača na določenem strokovnem področju, podpodročju ali jezikovnem področju imenovana oseba, ki je že sodni izvedenec za drugo strokovno področje, podpodročje oziroma jezikovno področje, ne izreče vnovične prisege, za novo področje oziroma podpodročje pa je imenovana z dnem vročitve odločbe o imenovanju.

(4)Če se spremeni poimenovanje strokovnega področja, podpodročja ali jezikovnega področja oziroma je treba sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača prerazporediti v seznamu področij ali podpodročij, ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču izda ugotovitveno odločbo. Glede prisege in dneva imenovanja veljajo določbe prejšnjega odstavka.

(1)Ministrstvo za odločanje in vodenje postopkov po tem zakonu in za zagotavljanje pravne varnosti v postopkih pred sodišči in upravnimi organi upravlja imenik sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki za vsako posamezno osebo obsega naslednje podatke: 1. osebno ime, 2. znanstveni ali strokovni naslov, 3. enotno matično številko občana (EMŠO), 4. davčno številko, 5. stalno in začasno prebivališče, 6. drug elektronski predal, 7. varen elektronski predal, 8. številko mobilnega telefona, 9. poštni naslov, na katerem je dosegljiva, če je ta različen od prebivališča iz 5. točke tega odstavka, 10. navedbo strokovnega področja, podpodročja oziroma jezika, za katerega je oseba imenovana, 11. datum imenovanja, 12. datum začetka in prenehanja mirovanja, 13. datum prenehanja statusa, 14. razlog prenehanja statusa oziroma razrešitve, 15. poklic, 16. datum in kraj rojstva, 17. datum smrti in 18. podatek o pravnomočno izrečenem disciplinskem ukrepu.

(2)Podatki iz imenika se brezplačno zagotavljajo sodiščem in upravnim organom.

(3)Imenik je za pravno varnost, delovanje sodišč in upravnih organov ter obveščanje strank javen v delu, ki za vsako posamezno osebo obsega naslednje podatke: 1. osebno ime, 2. znanstveni ali strokovni naslov, 3. naslov stalnega in začasnega prebivališča ter naslov, na katerem je dosegljiva, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v celoti ali delno izvzame iz javnega dela imenika, 4. drug elektronski predal, varen elektronski predal in številko mobilnega telefona, 5. navedbo strokovnega področja, podpodročja oziroma jezika, za katerega je oseba imenovana, in 6. datum imenovanja.

(4)Javni del imenika se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(5)Podatki o posamezniku se po izbrisu iz imenika arhivirajo. Ministrstvo zagotavlja trajno hrambo arhiviranih podatkov.

(6)Pravico do vpogleda v arhivirane podatke imenika imajo subjekti iz drugega odstavka tega člena zaradi potreb uradnih postopkov in upravičene osebe, ki izkažejo pravni interes. Pravni interes je izkazan, če arhivirani podatek vpliva na pravice in obveznosti osebe, ki nastopa kot stranka v postopkih.

(1)Za namene iz prejšnjega člena mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pisno sporočiti ministrstvu vsako spremembo podatkov iz 2., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena najpozneje v treh dneh od njenega nastanka.

(2)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora najpozneje do 31. marca v posameznem koledarskem letu ministrstvu posredovati pisno izjavo o delu v prejšnjem koledarskem letu (poročevalsko obdobje), ki vsebuje podatke o izvedenskih mnenjih, cenitvah oziroma prevodih ali tolmačenjih, in sicer:

-        število izdelanih izvedenskih mnenj, cenitev ali prevodov oziroma opravljenih tolmačenj in njihovih dopolnitev ter

-        nazive državnih organov, ki so zahtevali izvedbo njegovega dela.

(3)Če ministrstvo ne prejme pisne izjave iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku, sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača izbriše iz javnega dela imenika in spet vpiše v ta del imenika po posredovanju zahtevane izjave.

(4)Sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač mora za potrebe izvajanja tega zakona vsa izdelana izvedenska mnenja, cenitve oziroma prevode listin hraniti v fizični ali elektronski obliki, in sicer še najmanj pet let po njihovem nastanku.

(1)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač lahko enkrat v petih letih zahteva, da se ga začasno izbriše iz javnega dela imenika za obdobje, ki ne more biti krajše od treh mesecev in ne daljše od enega leta (subjektivni razlogi).

(2)V primeru objektivnih razlogov, kot je zlasti dolgotrajna bolezen ali druga okoliščina, neodvisna od volje sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača in ki je ne more preprečiti niti njegova skrbnost, lahko ta zahteva, da se ga začasno izbriše iz javnega dela imenika za obdobje, navedeno v zahtevi, vendar ne za obdobje, daljše od pet let.

(3)Obdobje mirovanja ne vpliva na njegove pravice in obveznosti, ki so povezane z njegovim statusom.

(1)Za potrebe izvajanja preizkusov in spremljanja stanja na tem področju Center za izobraževanje v pravosodju vodi evidenco posebnih preizkusov strokovnosti za sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, ki vsebuje:

-        navedbo strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika, za katerega se opravlja posebni preizkus strokovnosti,

-        zaporedno številko preizkusa,

-        osebno ime osebe, ki opravlja preizkus, in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,

-        številko spisa,

-        datum in kraj rojstva,

-        stopnjo in vrsto izobrazbe,

-        komisijo za posebni preizkus strokovnosti,

-        datum opravljanja preizkusa,

-        znesek in datum plačila stroškov preizkusa ter

-        uspeh pri preizkusu.

(2)Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno.

(3)Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta osebe ni razvidna.

(1)Za namen seznanjanja sodišč in upravnih organov o razpoložljivosti sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev ministrstvo vodi informatizirano evidenco (v nadaljnjem besedilu: evidenca razpoložljivosti), ki obsega naslednje podatke:

-        osebno ime sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača,

-        strokovno področje in strokovno podpodročje oziroma jezik, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan,

-        specialistična znanja in strokovne preference s področja, podpodročja oziroma jezika, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan, in

-        datum o možnosti prevzema nove zadeve v reševanje.

(2)Podatki iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se prevzamejo iz imenika iz 22. člena tega zakona, podatke iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka pa v evidenco razpoložljivosti vnašajo sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači sami.

(3)Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač skrbi v evidenci razpoložljivosti za ažurnost podatkov iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena. Če v evidenci razpoložljivosti ni podatka iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, se šteje, da je sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač razpoložljiv za sprejem novih zadev.

(4)Sodišča in upravni organi dostopajo do podatkov iz evidence razpoložljivosti neomejeno in brezplačno.

(5)Podatki iz prvega odstavka tega člena se hranijo pet let od konca koledarskega leta, v katerem so bila zabeležena dejanja obdelave.

(1)Podatki za odločanje v postopkih po tem zakonu ter vodenje imenika in evidenc se zbirajo neposredno od osebe, razen tistih podatkov, ki se zbirajo po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki so navedene v tretjem odstavku tega člena.

(2)Zbirke podatkov iz tega zakona se povezujejo z zbirkami podatkov iz tretjega odstavka tega člena prek enotne matične številke občana (EMŠO).

(3)Ministrstvo brezplačno pridobiva podatke iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev: 1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva: osebno ime, državljanstvo, prebivališča in naslovi po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča, skrbništvo po zakonu, ki ureja skrbništvo za odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo, datum smrti; 2. ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo – podatke o pridobljeni visokošolski ravni izobrazbe iz evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji (eVŠ): datum pridobitve izobrazbe, dosežena stopnja izobrazbe in razvrstitev po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P-16, naziv visokošolskega zavoda, naziv visokošolskega študijskega programa; 3. ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje – podatke o pridobljeni srednješolski oziroma višješolski ravni izobrazbe iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja (CEUVIZ): datum zaključka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu, doseženo stopnjo izobrazbe in razvrstitev po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P-16, ime vzgojno-izobraževalnega zavoda, vzgojno-izobraževalni ali študijski program; 4. ministrstva, pristojnega za pravosodje – podatek o izrečeni pravnomočni sodbi iz centralne kazenske evidence (CKE): naziv in naslov sodišča, če gre za tuje sodišče, tudi ime države, številka ter datum izreka in pravnomočnosti odločbe sodišča, zakonsko ime kaznivega dejanja z navedbo člena, odstavka in točke zakona, ki je bil uporabljen, prevedbo opisa tipa kaznivega dejanja in opisa tipa kazenske sankcije v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (sistem ECRIS), čas izvršitve kaznivega dejanja, vrsta kazenske sankcije z navedbo višine in trajanja izrečene sankcije ter podatki o izvršeni kazni.

(1)Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači se morajo strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija, strokovno združenje ali druga strokovna institucija.

(2)Minister lahko na predlog Strokovnega sveta odredi, da mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač s posameznega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika v določenem roku opraviti poseben preizkus strokovnosti iz 20. člena tega zakona.

(3)Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač posebnega preizkusa strokovnosti iz 20. člena tega zakona ne opravi, se šteje, da nima več ustreznega strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

(1)Strokovno izpopolnjevanje sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača preverja ministrstvo po preteku petih let od dneva njegovega imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih petih let.

(2)Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač mora ministrstvu predložiti najmanj pet dokazil o strokovnem izpopolnjevanju, ki so bila izdana v časovnem obdobju petih let, za katero se preverja njegovo strokovno izpopolnjevanje, v 60 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka, najpozneje pa do roka, ki ga sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu in sodnemu tolmaču v pozivu za predložitev dokazil o strokovnem izpopolnjevanju določi ministrstvo.

(3)Predložena dokazila iz prejšnjega odstavka so lahko iz pravnega področja in iz strokovnega področja, podpodročja ali jezika, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač imenovan, pri čemer se mora večina predloženih dokazil nanašati na strokovno področje, podpodročje ali jezik, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač imenovan.

(4)Strokovni svet na zaprosilo ministrstva poda mnenje o dokazilih iz strokovnega področja, podpodročja ali jezika iz prejšnjega odstavka.

(5)Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ne predloži zadostnega števila dokazil, lahko v roku iz drugega odstavka tega člena poda izjavo, da bo pristopil k opravljanju posebnega preizkusa strokovnosti iz 20. člena tega zakona, h kateremu mora pristopiti najpozneje v šestih mesecih po izteku roka iz prvega odstavka tega člena.

(6)Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač v roku iz drugega odstavka tega člena ne predloži zadostnega števila dokazil in v roku iz prejšnjega odstavka ne pristopi k opravljanju posebnega preizkusa strokovnosti iz 20. člena tega zakona ali posebnega preizkusa strokovnosti iz 20. člena tega zakona ne opravi, se šteje, da nima več ustreznega strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

(7)Vrste dokazil o strokovnem izpopolnjevanju in način preverjanja strokovnosti določi minister po predhodnem mnenju Strokovnega sveta.

(1)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač je disciplinsko odgovoren, če pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.

(2)Določbe tega zakona, ki urejajo disciplinsko odgovornost sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ne veljajo, če drug zakon ureja nadzor nad njihovim delom.

(1)V disciplinskem postopku proti sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:

1.Disciplinski ukrepi za lažje kršitve so:

-  pisni opomin;

2.Disciplinski ukrepi za hujše kršitve so:

-  denarna kazen, ki ni manjša od 300 eurov in ne večja od 1.000 eurov;

-  začasen odvzem pravice opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, za obdobje, ki ni krajše od dveh in ne daljše od štirih let;

-  trajen odvzem pravice opravljati sodno izvedenstvo, cenilstvo ali tolmačenje.

(2)Vedno je kot glavni ali stranski disciplinski ukrep mogoče izreči napotitev sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača na posebni preizkus strokovnosti s posameznega strokovnega ali jezikovnega področja. Za napotitev na posebni preizkus strokovnosti se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo poseben preizkus strokovnosti.

(3)Ne glede na disciplinske ukrepe iz prvega odstavka tega člena se sme za lažje disciplinske kršitve izreči pisno opozorilo, če je kršitev storjena v takih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo posebno lahko.

(1)Disciplinske kršitve so lažje disciplinske kršitve in hujše disciplinske kršitve.

(2)Lažje disciplinske kršitve so: 1. neprimerno ali žaljivo obnašanje pri opravljanju dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja; 2. dejanja ali opustitev dejanj, s katerimi se krši ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja; 3. neupoštevanje pravil znanosti in stroke, ki ne povzročijo hujših škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence (lažja nevestnost); 4. sklicevanje na status v zadevah, v katerih sklicevanje na status nima podlage v zakonskem pooblastilu; 5. neupravičena odklonitev dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja; 6. neredno opravljanje dolžnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača; 7. nepravočasno opozorilo sodišču ali upravnemu organu, da sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač za izvedbo naloge ni v celoti ali delno usposobljen ali da njegova naloga sodišču ali upravnemu organu ne bo v celoti ali delno v pomoč; 8. kršitev dolžnosti sporočanja podatkov iz prvega odstavka 23. člena tega zakona.

(3)Hujše disciplinske kršitve so: 1. neupoštevanje pravil znanosti in stroke, če zaradi tega nastanejo ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice za stranke ali druge udeležence (hujša nevestnost); 2. večkratno neredno opravljanje dolžnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača; 3. ponovitev disciplinskih kršitev, za katere je sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču že bil pravnomočno izrečen disciplinski ukrep, in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno ali pošteno opravljal dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja; 4. nepooblaščena uporaba ali razkritje zaupnih podatkov, za katere sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izve v zvezi z opravljanjem sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.

(1)Izrečeni disciplinski ukrepi morajo biti sorazmerni s težo disciplinske kršitve.

(2)Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa teža kršitve in njene posledice, povzročena škoda, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje osebe, zoper katero se vodi disciplinski postopek, ter morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi.

(3)Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni in določitvi roka za plačilo, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od šestih mesecev, se upošteva tudi premoženjsko stanje osebe, ki ji je bil izrečen disciplinski ukrep.

(1)Če je sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču izrečen začasen odvzem pravice opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, se ga za čas obdobja, ki začne teči od dokončnosti izrečenega ukrepa, izbriše iz javnega dela imenika, pri ministrstvu pa mora za čas tega obdobja deponirati štampiljko in izkaznico.

(2)Z dnem vročitve odločbe o začasnem odvzemu pravice opravljanja dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač za čas trajanja ukrepa ne sme sklicevati na svoj status sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.

(3)Če je sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču izrečen trajen odvzem pravice opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ga minister razreši.

(1)Za potrebe izvrševanja pristojnosti po tem zakonu ministrstvo upravlja disciplinsko evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:

-        ime in priimek ter EMŠO sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, če je nima, pa datum in kraj rojstva,

-        številka in datum odločbe in

-        izrečen disciplinski ukrep.

(2)Disciplinska evidenca se lahko upravlja v okviru upravljanja imenika sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.

(3)Disciplinska evidenca se hrani trajno.

(4)Ministrstvo lahko za opravljanje nalog pravosodne uprave v disciplinsko evidenco vpogleduje ter podatke izpiše, kopira ali prepiše.

(1)Disciplinski postopek s sklepom uvede minister na obrazložen predlog predsednika sodišča, predsednika Strokovnega sveta, generalnega državnega tožilca, generalnega državnega odvetnika, varuha človekovih pravic, predsednika Odvetniške zbornice Slovenije ali po uradni dolžnosti. Zoper sklep ni dovoljena pritožba.

(2)Disciplinskega postopka, kjer se sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču očita lažja ali hujša nevestnost, ni mogoče uvesti pred pravnomočnostjo zadeve, v kateri je oseba opravljala delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.

(1)V disciplinskem postopku mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, zoper katerega je uveden postopek, imeti možnost, da se izjavi glede kršitev, zaradi katerih se postopek vodi.

(2)V disciplinskem postopku odloča minister.

(3)Zoper odločbo ministra je dovoljen upravni spor.

(4)Podrobnejše določbe o izvedbi disciplinskega postopka predpiše minister.

(1)Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za disciplinski ali razrešitveni postopek, potrebno ustrezno strokovno znanje oziroma strokovna ocena, mnenje o tem poda Strokovni svet.

(2)Zahteva za podajo mnenja mora vsebovati navedbo okoliščin, dejstev in vprašanj, do katerih se mora opredeliti Strokovni svet, ter rok za predložitev mnenja.

(3)Strokovni svet lahko za potrebe oblikovanja mnenja ustanovi začasno strokovno telo po določbah tega zakona ali sodeluje s stalnim strokovnim telesom.

(4)Minister je pri svoji odločitvi vezan na mnenje Strokovnega sveta.

(1)Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep začasnega ali trajnega odvzema pravice opravljati sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo ali sodno tolmačenje, lahko minister sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču izreče začasno prepoved opravljati sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo ali sodno tolmačenje (suspenz).

(2)Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto, suspendirani sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pa mora pri ministrstvu za obdobje začasne prepovedi deponirati štampiljko in izkaznico.

(3)Z dnem vročitve odločbe o začasnem odvzemu pravice opravljanja dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač za čas trajanja ukrepa ne sme sklicevati na svoj status sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.

(1)Pregon disciplinskih kršitev zastara v dveh letih od dneva kršitve.

(2)Če ima očitana disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.

(3)Če gre za očitek disciplinske kršitve lažje ali hujše nevestnosti, kjer disciplinskega postopka ni mogoče uvesti pred pravnomočnostjo zadeve, v kateri je oseba opravljala delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, začne zastaralni rok teči s trenutkom pravnomočnosti te zadeve.

(4)Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v disciplinskem postopku.

(5)Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.

(6)V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, izvršitev disciplinskega ukrepa pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.

Glede opredelitve obsega, višine in povrnitve stroškov, nastalih v okviru disciplinskega postopka, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(1)Minister ugotovi prenehanje imenovanja za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, če ta poda pisno izjavo, da ne želi več opravljati sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.

(2)Šteje se, da razlog nastopi, ko izjavo prejme ministrstvo.

(3)Z dnem vročitve odločbe o prenehanju imenovanja se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ne sme več sklicevati na svoj status, ki ga je imel kot sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.

(1)Minister sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača razreši:

1.če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja;

2.če je bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje na kazen najmanj šestih mesecev zapora;

3.če mu je v pravnomočno zaključenem disciplinskem postopku trajno odvzeta pravica opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača;

4.če ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.

(2)Z dnem vročitve odločbe o razrešitvi se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ne sme več sklicevati na svoj status, ki ga je imel kot sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.

(3)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, ki je razrešen, mora ministrstvu oddati svojo izkaznico in štampiljko.

(4)Minister v predpisu iz petega odstavka 16. člena tega zakona predpiše način razrešitve sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.

(1)Če je zoper sodnega izvedenca, sodnega cenilca oziroma sodnega tolmača vložen obtožni akt zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, ga ministrstvo najpozneje v treh dneh po seznanitvi s pravnim dejstvom izbriše iz javnega dela imenika.

(2)Vnovičen vpis v javni del imenika se opravi po prenehanju razlogov, zaradi katerih je bil opravljen izbris.

(3)O pravnih dejstvih iz prejšnjih odstavkov mora državno tožilstvo, ki je obtožni akt vložilo, nemudoma ali najpozneje v treh dneh po nastanku teh dejstev obvestiti ministrstvo. Obvestilo šteje kot naloga državnotožilske uprave.

(1)Če je zoper sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, minister sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču začasno prepove opravljati delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja (suspenz). Za čas prepovedi opravljanja dela se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izbriše iz javnega dela imenika.

(2)Če je suspendirani sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač obsojen za kaznivo dejanje iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 42. člena tega zakona, traja začasna prepoved do vročitve odločbe o razrešitvi iz 42. člena tega zakona, sicer pa do pravnomočnosti odločbe, s katero se kazenski postopek zoper njega konča.

(3)Suspendirani sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora pri ministrstvu za čas trajanja začasne prepovedi opravljanja dela deponirati štampiljko in izkaznico, in sicer v treh delovnih dneh od vročitve odločbe o začasni prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.

(4)Z dnem vročitve odločbe o začasnem odvzemu pravice opravljanja dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač za čas trajanja ukrepa ne sme sklicevati na svoj status sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.

(5)Zoper odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od njene vročitve. O tožbi sodišče odloča prednostno.

(6)O pravnih dejstvih iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora pristojno sodišče nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh po nastanku teh dejstev obvestiti ministrstvo. Obvestilo šteje kot naloga sodne uprave.

(1)Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač imajo pravico do plačila za opravljeno izvedensko in cenilsko delo oziroma delo tolmača in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvedenskim in cenilskim delom oziroma delom tolmača.

(2)Če sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač izvida oziroma mnenja, cenitve oziroma prevoda ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče ali drug državni organ, se mu znesek plačila zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.

(3)Šteje se, da nagrada za delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, kot je plačilo za opravljeno delo poimenovano v drugih predpisih, pomeni plačilo za opravljeno delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

(4)Minister predpiše višino plačila za opravljeno delo ter povrnitev stroškov iz prvega odstavka tega člena.

(1)Upravljavci uradnih evidenc, registrov, javnih knjig, zbirk osebnih podatkov in drugih varovanih podatkov morajo sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim tolmačem brezplačno in nemudoma, najpozneje pa v osmih dneh od prejema zahteve, posredovati podatke, ki jih potrebujejo za izdelavo izvedenskega mnenja ali cenitve oziroma tolmačenja ali prevoda na podlagi priložene odredbe ali sklepa sodišča oziroma upravnega organa za izdelavo izvedenskega mnenja ali cenitve oziroma odredbe za tolmačenje ali prevod.

(2)Potrebne podatke morajo brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati tudi osebe zasebnega sektorja, pod pogojem, da je ta obveznost izrecno navedena v odredbi ali sklepu sodišča oziroma upravnega organa.

Sodni izvedenci in sodni cenilci imajo pravico do brezplačnega dostopa do veljavnih prevodov Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, ki jih zagotavlja Slovenski inštitut za revizijo.

Ministrstvo je zavezanec za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen za zavarovance iz 5. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23), ki so sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači. Ministrstvo zanje vloži prijavo v zavarovanje z dnem imenovanja in odjavo z dnem prenehanja statusa ali razrešitve sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača.

(1)Upravičeni predlagatelji predlagajo člane in namestnike članov Strokovnega sveta iz 6. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

(2)Vlada Republike Slovenije imenuje člane in namestnike članov Strokovnega sveta v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Konstitutivno sejo Strokovnega sveta v 15 dneh po imenovanju skliče najstarejši član.

(2)Strokovni svet sprejme poslovnik o svojem delu in ustanovi stalna strokovna telesa najpozneje do začetka uporabe tega zakona.

Strokovni svet izdela letno poročilo o delu za prvo naslednje leto po letu, v katerem je bil ustanovljen.

Za strokovna področja in podpodročja sodnega izvedenskega ali sodnega cenilskega dela oziroma za jezikovna področja se opisi, splošne oziroma posamične smernice sprejmejo in objavijo na spletni strani ministrstva v dveh letih po začetku uporabe tega zakona.

Sodni izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači morajo pisno izjavo o delu iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona prvič posredovati do konca januarja 2020 za koledarsko leto 2019.

(1)Postopki imenovanj ali razrešitev sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki so se začeli pred uporabo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2)V primerih iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona začne obdobje enega oziroma dveh let teči z dnem začetka uporabe tega zakona.

Določbe o disciplinski odgovornosti in postopku se lahko uporabljajo le za kršitve, ki so nastale po začetku uporabe tega zakona.

Podzakonski predpisi, določeni s tem zakonom, se izdajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15);

-        Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) in

-        Pravilnik o zagotovitvi sredstev za strokovno izpopolnjevanje sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Uradni list RS, št. 87/05).

(2)Podzakonski predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 12. poglavje ter 84. člen, 85. člen, 86. člen, 87. člen, 88. člen, 89. člen, 90. člen, 91. člen, 92. člen, 93. člen, 94. člen, 95. člen, 95.a člen in 96. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15).

(2)Določbe zakona iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

Vlada v dveh letih od uporabe tega zakona skupaj s Strokovnim svetom poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o doseganju ciljev prenove sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja, o ustreznosti vključevanja stroke in regulacije strokovnih vprašanj s tega področja ter o potrebi po ustanovitvi zbornice.

Kjer se drug zakon ali uredba pri določitvi delovanja sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača sklicuje na njegovo imenovanje v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, se šteje, da gre za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, imenovanega po tem zakonu.

Ta zakon začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019, razen določb 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. člena, ki se uporabljajo z dnem uveljavitve tega zakona.