44. člen ZSICT
(začasna prepoved zaradi kazenskega postopka)
(1)Če je zoper sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, minister sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču začasno prepove opravljati delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja (suspenz). Za čas prepovedi opravljanja dela se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izbriše iz javnega dela imenika.
(2)Če je suspendirani sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač obsojen za kaznivo dejanje iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 42. člena tega zakona, traja začasna prepoved do vročitve odločbe o razrešitvi iz 42. člena tega zakona, sicer pa do pravnomočnosti odločbe, s katero se kazenski postopek zoper njega konča.
(3)Suspendirani sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora pri ministrstvu za čas trajanja začasne prepovedi opravljanja dela deponirati štampiljko in izkaznico, in sicer v treh delovnih dneh od vročitve odločbe o začasni prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.
(4)Z dnem vročitve odločbe o začasnem odvzemu pravice opravljanja dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač za čas trajanja ukrepa ne sme sklicevati na svoj status sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, že prevzeta dela in naloge pa sme dokončati brez sklicevanja na status.
(5)Zoper odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od njene vročitve. O tožbi sodišče odloča prednostno.
(6)O pravnih dejstvih iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora pristojno sodišče nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh po nastanku teh dejstev obvestiti ministrstvo. Obvestilo šteje kot naloga sodne uprave.
- UPRS Sodba IV U 59/2021-24Upravno sodišče RS · 2022
Pravilno je ugotovljeno odločilno dejstvo za izrek ukrepa začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenstva, da je zoper tožnika, ki je bil imenovan za sodnega izvedenca, uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katerega je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti. Zmotno je prepričanje tožnika, da ZSICT velja retroaktivno, saj je navedena pravna norma v času domnevne storitve kaznivega dejanja tožnika že obstajala, in sicer v enaki vsebini kot sedaj. Pri izdani odločbi gre za upravni ukrep, ki nima kaznovalne narave, saj je povezan z izpolnjevanjem v zakonu določenega javnopravnega pogoja za opravljanje funkcije izvedenca, zato tudi ni določen v predpisu s področja kazenskega prava.
- UPRS Sodba I U 301/2020-9Upravno sodišče RS · 2020
Toženka dejansko ni vodila skrajšanega ugotovitvenega postopka. S tem, da je toženka tožniku dala možnost, da se – v skladu z 9. členom ZUP – izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, je toženka dejanje (za uveljavitev oziroma varstvo pravic tožnika) v postopku opravila in s tem de facto vodila posebni ugotovitveni postopek. Kljub temu, da toženka vodenja posebnega ugotovitvenega postopka v izpodbijani odločbi ni posebej obrazložila, pa to ni vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, s čimer bistvena kršitev določb postopka ni podana. Ker 44. člen ZSICT ne določa roka, v katerem mora tožnik kot sodni izvedenec za obdobje začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenca deponirati štampiljko in izkaznico, je toženka v skladu z določbo drugega odstavka 99. člena ZUP rok pravilno določila sama in hkrati pojasnila svojo odločitev, upoštevaje okoliščine primera; in sicer s sklicevanjem na prvi odstavek 36. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
- UPRS Sodba I U 823/2019-18Upravno sodišče RS · 2019
Določila 44. člena ZSICT sama po sebi še ne dajejo opore za zaključek, ki ga je v izpodbijani odločbi napravila tožena stranka, da na tej podlagi tožniku izrečena začasna prepoved prične veljati nemudoma z njeno vročitvijo, brez da bi tak zaključek kakorkoli dodatno pojasnila in obrazložila, kar v tožbi torej utemeljeno graja tožnik. Prav zato je ostala obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti. Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika prav tako ni seznanila z dejstvi in razlogi, na podlagi katerih je v konkretnem primeru sprejela izpodbijano odločitev zgolj na podlagi obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 4. 2019, da je postala pravnomočna obtožnica zoper tožnika v kazenski zadevi opr. št. X Kpr 11063/2016 s priloženo zgolj delno kopijo obtožnice, v delu, ki zadeva tožnika. Glede na povedano je tožnik tako šele v upravnem sporu prvič imel v postopku sploh možnost navajati dejstva in predlagati dokaze v svoj prid.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 3. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba IV U 59/2021-24Upravno sodišče RS · 21. 3. 2022besedilo 2018–2024
Pravilno je ugotovljeno odločilno dejstvo za izrek ukrepa začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenstva, da je zoper tožnika, ki je bil imenovan za sodnega izvedenca, uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katerega je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti. Zmotno je prepričanje tožnika, da ZSICT velja retroaktivno, saj je navedena pravna norma v času domnevne storitve kaznivega dejanja tožnika že obstajala, in sicer v enaki vsebini kot sedaj. Pri izdani odločbi gre za upravni ukrep, ki nima kaznovalne narave, saj je povezan z izpolnjevanjem v zakonu določenega javnopravnega pogoja za opravljanje funkcije izvedenca, zato tudi ni določen v predpisu s področja kazenskega prava.
- UPRS Sodba I U 301/2020-9Upravno sodišče RS · 7. 7. 2020besedilo 2018–2024
Toženka dejansko ni vodila skrajšanega ugotovitvenega postopka. S tem, da je toženka tožniku dala možnost, da se – v skladu z 9. členom ZUP – izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, je toženka dejanje (za uveljavitev oziroma varstvo pravic tožnika) v postopku opravila in s tem de facto vodila posebni ugotovitveni postopek. Kljub temu, da toženka vodenja posebnega ugotovitvenega postopka v izpodbijani odločbi ni posebej obrazložila, pa to ni vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, s čimer bistvena kršitev določb postopka ni podana. Ker 44. člen ZSICT ne določa roka, v katerem mora tožnik kot sodni izvedenec za obdobje začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenca deponirati štampiljko in izkaznico, je toženka v skladu z določbo drugega odstavka 99. člena ZUP rok pravilno določila sama in hkrati pojasnila svojo odločitev, upoštevaje okoliščine primera; in sicer s sklicevanjem na prvi odstavek 36. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
- UPRS Sodba I U 823/2019-18Upravno sodišče RS · 20. 11. 2019besedilo 2018–2024
Določila 44. člena ZSICT sama po sebi še ne dajejo opore za zaključek, ki ga je v izpodbijani odločbi napravila tožena stranka, da na tej podlagi tožniku izrečena začasna prepoved prične veljati nemudoma z njeno vročitvijo, brez da bi tak zaključek kakorkoli dodatno pojasnila in obrazložila, kar v tožbi torej utemeljeno graja tožnik. Prav zato je ostala obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti. Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika prav tako ni seznanila z dejstvi in razlogi, na podlagi katerih je v konkretnem primeru sprejela izpodbijano odločitev zgolj na podlagi obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 4. 2019, da je postala pravnomočna obtožnica zoper tožnika v kazenski zadevi opr. št. X Kpr 11063/2016 s priloženo zgolj delno kopijo obtožnice, v delu, ki zadeva tožnika. Glede na povedano je tožnik tako šele v upravnem sporu prvič imel v postopku sploh možnost navajati dejstva in predlagati dokaze v svoj prid.