30. člen BJPODO

Ta konvencija velja, dokler je država pogodbenica ne odpove. Vsaka država pogodbenica lahko odpove konvencijo po diplomatski poti s pisnim obvestilom o odpovedi drugi državi pogodbenici najmanj šest mesecev pred koncem katerega koli koledarskega leta, ki se začne po petih letih od dneva začetka veljavnosti konvencije. V tem primeru se konvencija preneha uporabljati: a) v Sloveniji: (i) v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru, za dohodek, dosežen 1. januarja v koledarskem letu po letu, v katerem je dano obvestilo o odpovedi, ali po njem, in (ii) v zvezi z drugimi davki za davke, obračunane za katero koli davčno leto, ki se začne 1. januarja v koledarskem letu po letu, v katerem je dano obvestilo o odpovedi, ali po njem, in b) na Japonskem: (i) v zvezi z davki, obračunanimi za davčno leto, za davke, obračunane za katero koli davčno leto, ki se začne 1. januarja v koledarskem letu po letu, v katerem je dano obvestilo o odpovedi, ali po njem, in (ii) v zvezi z davki, ki niso obračunani za davčno leto, za davke, obračunane 1. januarja v koledarskem letu po letu, v katerem je dano obvestilo o odpovedi, ali po njem. V POTRDITEV TEGA sta podpisana, ki sta ju za to pravilno pooblastili njuni vladi, podpisala to konvencijo. SESTAVLJENO v dveh izvodih v Tokiu dne tridesetega septembra 2016 v angleškem jeziku. Ob podpisu Konvencije med Republiko Slovenijo in Japonsko o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom (v nadaljnjem besedilu: »konvencija«), sta se Republika Slovenija in Japonska sporazumeli o naslednjih določbah, ki so sestavni del konvencije. 1. V zvezi z drugim odstavkom 1. člena konvencije: Izraz »davčno transparenten« pomeni situacije, v katerih se po davčni zakonodaji države pogodbenice dohodek ali del dohodka subjekta ali dogovora ne obdavči na ravni subjekta ali dogovora, temveč na ravni oseb, ki imajo delež v tem subjektu ali dogovoru, kot da bi ta dohodek ali njegov del neposredno dosegle te osebe v času, ko je ta dohodek ali njegov del realiziran, ne glede na to, ali ta subjekt ali dogovor ta dohodek ali njegov del razdeli tem osebam. 2. V zvezi z drugim odstavkom 10. člena konvencije: Ne glede na določbe tega odstavka se dividende, ki jih plača družba, ki je rezident države pogodbenice in ki je v skladu z zakonodajo te države pogodbenice: a) upravičena do odbitka za dividende, plačane njenim upravičencem pri izračunavanju njenega obdavčljivega dohodka v tej državi pogodbenici, ali b) zavezana za davek od svojega dohodka po nižji stopnji, če svoj dobiček razdeli, lahko obdavčijo v tej državi pogodbenici v skladu z zakonodajo te države pogodbenice, če pa je upravičeni lastnik dividend rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto zneska dividend. Za dividende, ki jih plača družba, omenjena v tem odstavku, se smiselno uporabljajo določbe četrtega odstavka 10. člena konvencije. 3. V zvezi s tretjim odstavkom 11. člena konvencije: Izraz »institucija za spodbujanje izvoza, investicij ali razvoja« pomeni: a) v Sloveniji: (i) Slovensko izvozno in razvojno banko in (ii) tako drugo podobno institucijo, za katero se lahko občasno dogovorita vladi držav pogodbenic z izmenjavo diplomatskih not, in b) na Japonskem: (i) Japonsko banko za mednarodno sodelovanje, (ii) Japonsko izvozno in investicijsko zavarovalnico, (iii) Japonsko agencijo za mednarodno sodelovanje in (iv) tako drugo podobno institucijo, za katero se lahko občasno dogovorita vladi držav pogodbenic z izmenjavo diplomatskih not. 4. V zvezi z drugim odstavkom 13. člena konvencije: Izraz »priznana borza« pomeni: a) kateri koli regulirani trg po Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (kakor je bila spremenjena) ali kateri koli direktivi, ki je njena naslednica; b) katero koli borzo, ustanovljeno po pogojih iz japonskega Zakona o finančnih instrumentih in menjavi (Zakon št. 25 iz leta 1948), in c) katero koli drugo borzo, za katero se pristojna organa držav pogodbenic dogovorita, da jo priznata za namene tega odstavka. 5. V zvezi s prvim odstavkom 24. člena konvencije: Če pristojni organ države pogodbenice, ki mu je zadeva predložena v skladu z določbami tega odstavka, meni, da pritožba ni upravičena, pristojni organ te države pogodbenice o taki predložitvi obvesti pristojni organ druge države pogodbenice. To obvestilo se ne razlaga kot predložitev zadeve pristojnemu organu druge države pogodbenice v reševanje s skupnim dogovarjanjem. 6. V zvezi s petim odstavkom 24. člena konvencije: a) Pristojna organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom vzpostavita postopek za zagotovitev, da bo arbitražna odločitev izvedena v dveh letih od zahteve za arbitražo, kot je navedeno v petem odstavku 24. člena konvencije, razen če dejanja ali opustitev dejanj osebe, na katero se primer, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za arbitražo, neposredno nanaša, ne ovirajo reševanja primera ali če se pristojna organa držav pogodbenic in ta oseba ne dogovorijo drugače. b) Arbitražni senat se ustanovi v skladu z naslednjimi pravili: (i) Arbitražni senat je sestavljen iz treh arbitrov, ki so posamezniki s strokovnim znanjem ali izkušnjami iz mednarodnih davčnih zadev. (ii) Vsak pristojni organ držav pogodbenic imenuje enega arbitra ne glede na to, ali je državljan katere od držav pogodbenic ali ne. Dva arbitra, ki sta ju imenovala pristojna organa držav pogodbenic, imenujeta tretjega arbitra, ki opravlja vlogo predsednika arbitražnega senata v skladu s postopki, o katerih sta se dogovorila pristojna organa držav pogodbenic. (iii) Noben arbiter niti ni uslužbenec davčnega organa katere koli od držav pogodbenic niti ni v kakršni koli vlogi obravnaval primera, v zvezi s katerim je predložena zahteva za arbitražo. Tretji arbiter niti ni državljan nobene od držav pogodbenic, ni imel kraja svojega običajnega prebivališča v kateri od držav pogodbenic, niti ga ni zaposlovala katera od držav pogodbenic. (iv) Pristojna organa držav pogodbenic zagotovita, da se vsi arbitri v izjavah, poslanih vsakemu od pristojnih organov držav pogodbenic, preden začnejo delovati v arbitražnem postopku, strinjajo, da bodo spoštovali in da zanje veljajo enake obveznosti glede tajnosti in nerazkrivanja, kot so opisane v drugem odstavku 25. člena konvencije in v skladu z zakonodajo držav pogodbenic. (v) Vsak pristojni organ držav pogodbenic krije stroške arbitra, ki ga imenuje, in svoje lastne stroške. Stroške tretjega arbitra in druge stroške, povezane z vodenjem arbitražnega postopka, krijeta pristojna organa držav pogodbenic v enakih deležih. c) Pristojna organa držav pogodbenic zagotovita informacije, potrebne za arbitražno odločitev, vsem arbitrom brez nepotrebnega odlašanja. d) Arbitražna odločitev se obravnava, kot sledi: (i) arbitražna odločitev nima precedenčne vrednosti; (ii) arbitražna odločitev je končna, razen če sodišče katere koli od držav pogodbenic ne ugotovi, da ni izvršljiva zaradi kršitve petega odstavka 24. člena konvencije, tega odstavka ali katerega koli postopkovnega pravila, določenega v skladu s pododstavkom a, ki bi lahko upravičeno vplivala na odločitev. Če odločitev zaradi kršitve ni izvršljiva, se bo štelo, da zahteva za arbitražo ni bila predložena in da arbitražni postopek ni potekal (razen za namene določb (iv) in (v) pododstavka b). e) Če kadar koli, preden arbitražni senat sporoči odločitev o zadevi pristojnim organom držav pogodbenic in osebi, ki je zahtevala arbitražo v zvezi z zadevo: (i) pristojna organa držav pogodbenic dosežeta skupni dogovor za razrešitev zadeve v skladu z drugim odstavkom 24. člena konvencije ali (ii) ta oseba umakne zahtevo za arbitražo ali (iii) sodišče ali upravno sodišče katere koli države pogodbenice sprejme odločitev v zvezi z zadevo med arbitražnim postopkom, se postopki po 24. členu konvencije v zvezi z zadevo končajo. f) Če je primer, v zvezi s katerim je bila predložena zahteva za arbitražo, v sodnem postopku ali postopku pritožbe, se šteje, da skupnega dogovora, s katerim se izvede arbitražna odločitev glede primera, oseba, na katero se primer neposredno nanaša, ni sprejela, če katera koli oseba, na katero se primer neposredno nanaša in ki je stranka v sodnem postopku ali postopku pritožbe, v 60 dneh po prejemu odločitve arbitražnega senata iz obravnave pred ustreznim sodiščem ali upravnim sodiščem ne umakne vseh vprašanj, razrešenih v arbitražnem postopku. V tem primeru ni upravičeno, da bi pristojna organa držav pogodbenic zadevo še naprej kakor koli obravnavala. g) Določbe petega odstavka 24. člena konvencije in tega odstavka se ne uporabljajo za primere, ki spadajo pod tretji odstavek 4. člena konvencije. 7. V zvezi s 25. členom konvencije: Država pogodbenica lahko zavrne predložitev informacij v zvezi z zaupnim komuniciranjem med odvetniki ali drugimi priznanimi pravnimi zastopniki, ko nastopajo v taki vlogi, in njihovimi strankami do tolikšne mere, kot je komuniciranje zaščiteno pred razkritjem po pravu te države pogodbenice. 8. V zvezi s 25. in 26. členom konvencije: Ne glede na določbe drugega odstavka 29. člena konvencije se določbe 25. in 26. člena konvencije začnejo uporabljati z dnem, ko začne veljati konvencija, ne glede na dan obračuna davkov, ali davčno leto, na katero se davki nanašajo. 9. Ne glede na katero koli določbo konvencije se lahko vsak dohodek in dobiček, ki ga doseže tihi partner v zvezi s pogodbo o tihem partnerstvu (v primeru Japonske Tokumei Kumiai) ali drugo podobno pogodbo, obdavčita v državi pogodbenici, v kateri tak dohodek in dobiček nastaneta, in v skladu z zakonodajo te države pogodbenice. V POTRDITEV TEGA sta podpisana, ki sta ju za to pravilno pooblastili njuni vladi, podpisala ta protokol. SESTAVLJENO v dveh izvodih v Tokiu dne tridesetega septembra 2016 v angleškem jeziku.