4. člen BJPODO

1. V tej konvenciji izraz »rezident države pogodbenice« pomeni osebo, ki mora po zakonodaji te države pogodbenice plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža podjetja, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo pogodbenico, katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki mora plačevati davke v tej državi pogodbenici samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi pogodbenici. 2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako: a) šteje se samo za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima na voljo stalni dom; če ima stalni dom na voljo v obeh državah pogodbenicah, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov); b) če ni mogoče opredeliti države pogodbenice, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav pogodbenic na voljo stalnega doma, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima običajno bivališče; c) če ima običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, katere državljan je; d) če je državljan obeh držav pogodbenic ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom. 3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, si pristojna organa držav pogodbenic prizadevata s skupnim dogovorom določiti državo pogodbenico, za rezidenta katere se bo taka oseba štela za namene te konvencije, ob upoštevanju njenega sedeža, sedeža dejanske uprave, kraja ustanovitve ali drugačnega oblikovanja in katerih koli drugih pomembnih dejavnikov. Če takega dogovora ni, taka oseba ni upravičena do davčnih olajšav ali oprostitev po konvenciji. 4. Če v skladu s katero koli določbo te konvencije država pogodbenica prizna davčno olajšavo ali oprostitev v zvezi z dohodkom rezidenta druge države pogodbenice in je v skladu z veljavno zakonodajo te druge države pogodbenice rezident obdavčen v tej drugi državi pogodbenici samo od dela takega dohodka, ki je nakazan v to drugo državo pogodbenico ali prejet v njej, potem taka olajšava ali oprostitev velja samo za toliko takega dohodka, kolikor ga je nakazanega v to drugo državo pogodbenico ali prejetega v njej.