11. člen BJPODO

1. Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici. 2. Vendar pa se lahko obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici, obdavčijo tudi v tej državi pogodbenici v skladu z zakonodajo te države pogodbenice, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska obresti. 3. Ne glede na določbe drugega odstavka se obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici, obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če: a) so obresti v upravičeni lasti vlade te druge države pogodbenice, njene politične enote ali lokalne oblasti, njene centralne banke ali katere koli njene institucije za spodbujanje izvoza, investicij ali razvoja ali b) so obresti v upravičeni lasti rezidenta te druge države pogodbenice v zvezi s terjatvijo, za katero je dala poroštvo, jo je zavarovala ali jo je posredno financirala katera koli njena institucija za spodbujanje izvoza, investicij ali razvoja. 4. Izraz »obresti«, kakor je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali dajejo pravico do udeležbe pri dolžnikovem dobičku, zlasti pa dohodek iz državnih vrednostnih papirjev in dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic, ter ves drug dohodek, ki se davčno obravnava enako kot dohodek od posojenega denarja po zakonodaji države pogodbenice, v kateri dohodek nastane. Kazni zaradi zamude pri plačilu se za namene tega člena ne štejejo za obresti. Vendar pa izraz »obresti« ne vključuje dohodka, obravnavanega v 10. členu. 5. Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. člena. 6. Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države pogodbenice. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala zadolženost, za katero se plačajo obresti, ter take obresti krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da take obresti nastanejo v državi pogodbenici, v kateri je stalna poslovna enota. 7. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za nazadnje omenjeni znesek. V tem primeru se presežni del izplačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.