24. člen BJPODO

1. Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na pravna sredstva, ki ji jih omogoča domače pravo teh držav pogodbenic, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njen primer nanaša na prvi odstavek 23. člena, tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami konvencije. 2. Če pristojni organ meni, da je pritožba upravičena, in če sam ne more najti zadovoljive rešitve, si prizadeva rešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice, da bi se izognili obdavčenju, ki ni v skladu z določbami konvencije. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke v domačem pravu držav pogodbenic. 3. Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi te konvencije. Prav tako se lahko posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih konvencija ne predvideva. 4. Da bi pristojna organa držav pogodbenic dosegla dogovor v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena, se lahko dogovarjata neposredno, vključno v skupni komisiji, ki jo sestavljata sama ali njuni predstavniki. 5. Kadar: a) je po prvem odstavku oseba predložila zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, ker so imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic za to osebo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, in b) se pristojna organa ne moreta dogovoriti o rešitvi primera v skladu z drugim odstavkom v dveh letih od predložitve zadeve pristojnemu organu druge države pogodbenice, se kakršna koli nerešena vprašanja, ki izhajajo iz primera, predložijo v arbitražo, če oseba tako zahteva. Vendar se ta nerazrešena vprašanja ne predložijo v arbitražo, če je sodišče ali upravno sodišče katere koli od držav pogodbenic že sprejelo odločitev o teh vprašanjih ali če sta se pristojna organa obeh držav pogodbenic dogovorila, da ta vprašanja niso primerna za reševanje z arbitražo, in sta obvestila osebo, ki je zahtevala arbitražo, o takem dogovoru v dveh letih od predložitve zadeve pristojnemu organu druge države pogodbenice. Razen če oseba, ki jo primer neposredno zadeva, ne sprejme skupnega dogovora, s katerim se izvede arbitražna odločitev, je ta odločitev zavezujoča za obe državi pogodbenici in se izvede ne glede na roke v domači zakonodaji teh držav pogodbenic. Pristojna organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom uredita način uporabe tega odstavka.