5. člen ZAID

Upravni organ je nepravilno razlagal tretjo alinejo tretjega odstavka 5. člena ZAID, saj iz določbe izhaja, da je možno poklicne naloge pooblaščenega inženirja opravljati kot samostojni podjetnik, v delovnem razmerju in na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah ZAID, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik. Pri tem je pomembno, da oseba poklicne naloge dejansko opravlja in je osebno prisoten pri poklicnih nalogah, ki jih izvaja in poklicne naloge opravlja stalno in trajno. V obravnavanem primeru, sta se tožnik in družba izrecno dogovorila, da se pogodba sklepa za nedoločen čas, kar pomeni, da bo pogodba prenehala, ko ena od strank pogodbo odpove in ne, ko bo tožnik opravil določen posel. To po mnenju sodišča jasno kaže trajnost in stalnost opravljanja poklicnih nalog. Pogodba o delu z dne 1. 11. 2020 oziroma podjemna pogodba, ki jo je predložil tožnik, glede na vsebino predstavlja stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog po ZAID na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in

Sodišče se strinja s stališčem obeh upravnih organov, da tožnik ob nesporni ugotovitvi, da je polno upokojen, ni zadostil pogoju o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog "stalno" in "trajno", zato sklicevanje na določbe ZUTD o upravičenosti upokojencev do opravljanja začasnega in občasnega dela ne more vplivati na odločitev

Tožnik bi moral skladno z določili ZAID, ki je pričel veljati 1. 6. 2018, do dne 1. 12. 2018 predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog (iz 3. točke 5. člena ZAID) in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena ZAID. Drugi odstavek 55. člena ZAID namreč določa, da mora posameznik, ki je vpisan v Inženirsko zbornico Slovenije, najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe ZAID predložiti navedena dokazila. V kolikor posameznik v navedenem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.

Sodišče se strinja z razlago organov obeh stopenj, da tožnik glede na nesporno ugotovitev, da je polno upokojen, ne zadosti pogoju iz določbe tretjega odstavka 5. člena ZAID o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja.

Predpisana obveznost dejanskega opravljanja poklicnih nalog in osebne prisotnosti pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 5. člena ZAID) je cilj, za katerega si je zakonodajalec prizadeval. Z njim je želel uresničiti načelo odgovornosti. V zvezi z načelom neodvisnosti pa lahko pooblaščeni inženirji opravljajo svoje naloge (le) trajno in stalno, na enega ali več določenih načinov (tretji odstavek 5. člena ZAID). Tako se je naslovno sodišče soočilo s pojmom stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog (tretji odstavek 5. člena ZAID). Pri tem je vzelo v obzir, da morajo biti te naloge dejansko opravljene in da mora biti pooblaščen inženir pri njih osebno prisoten (drugi odstavek 5. člena ZAID). Slednje brez dvoma terja svoj čas. S tega vidika se sodišče strinja s toženo stranko, da opravljanje nalog po dve uri na teden ne kaže na stalno in trajno opravljanje nalog z osebno prisotnostjo v smislu načela odgovornosti. Povedano drugače, dve uri na teden ne zagotavljata kakovostnega izvajanja geodetske dejavnosti brez prekinitev v daljšem obdobju (pogoj stalnosti in trajnosti), kar je namen te zakonske ureditve. Ne gre prezreti, da je obseg poklicnih nalog pooblaščenega inženi

Prokura je splošno poslovno pooblastilo, stalno in trajno opravljanje dela, ki ga zahteva 5. člena ZAID, pa se lahko uredi le v obliki sklenitve ustrezne delovnopravne pogodbe. S tem, ko je tožnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je postal prokurist družbe, je torej prejel splošno poslovno pooblastilo. Posebej določena pooblastila za opravljanje nekaterih nalog (vodja projektov, odgovorni projektant, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik električnih instalacij) ne pomenijo, da stalno in trajno opravlja poklicne naloge pooblaščenega inženirja družbe, pač pa gre le za ene od posebej določenih nalog v okviru prokure.

Tožnik glede na nesporno ugotovitev, da je polno upokojen, ne zadosti pogoju iz določbe tretjega odstavka 5. člena ZAID o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Ob tem sodišče dodaja, da že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''. Tako tudi tožnikovo sklicevanje na določbe ZUTD o upravičenosti upokojencev do opravljanja začasnega in občasnega dela ne more vplivati na odločitev.

Opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja v obliki kratkotrajnega dela, kot ga ureja 17. člen ZPDZC-1 in kot ga opredeljuje Pogodba o opravljanju kratkotrajnega dela, ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja na enega od načinov iz tretjega odstavka 5. člena ZAID. Pri kratkotrajnem delu gre za delo, ki je omejeno na 40 ur v posameznem mesecu, iz Pogodbe tudi izrecno izhaja, da se opravlja občasno, zato po mnenju sodišča tako delo ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja dela, in sicer ne glede na to, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Poleg tega gre za obliko dela, kot izhaja iz prej citirane določbe ZPDZC-1, katere bistveni namen je pomoč pri njihovi dejavnosti osebam, s katerimi je izvajalec del v sorodstvu ali svaštvu, in ki se opravlja v odvisnem razmerju brezplačno. Kar po mnenju sodišča pomeni, da gre za obliko dela, bistveno drugačno od taksativno naštetih dopustnih načinov opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja, navedenih v tretjem odstavku 5. člen ZAID, ki izhajajo iz zahteve po neodvisnosti, zavezi javnemu interesu in integriteti pooblaščenega arhitekta in inženirja.<

Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da v predmetni zadevi dejstva nedvomno niso prima facie (že na prvi pogled) očitno nesporna. Ravno nasprotno – po presoji sodišča je v zadevi že na prvi pogled očitno, da glede odločilnega dejstva (tožnikovega stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog) obstoji neskladje med tožnikovo izjavo (na obrazcu za uskladitev podatkov) in ugotovitvami upravnega organa – tožnik je namreč s predložitvijo izpolnjenega obrazca (kot že navedeno) po presoji sodišča izjavil, da inženirski poklic opravlja trajno in stalno, upravni organ pa je ugotovil nasprotno. Ob tem iz izpodbijane odločbe hkrati izhaja tudi ugotovitev upravnega organa, da je predlagatelj za polni delovni čas zaposlen v nekem drugem pravnem subjektu, kjer delo opravlja stalno in trajno, kjer pa ne opravlja inženirskih storitev. Navedeno dejstvo iz predloženih listin ne izhaja, ravno tako pa po presoji sodišča nanj ni mogoče sklepati na podlagi okoliščine, da je tožnik predložil zgolj en obrazec M-1, kot to prvostopenjski organ navaja v izpodbijani odločbi. Vse navedeno posledično narekuje ugotovitev, da v predmetni upravni zadevi ni mogoče odločiti po skrajšanem upravnem postopku,

Predstavljena določba 73. člena ZDR-1 torej lahko predstavlja podlago za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, tako pa bi lahko predstavljala tudi poseben primer v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, v smislu predhodno že citiranega tretjega in četrtega odstavka 13. člena Statuta IZS v zvezi z drugo in tretjo alinejo tretjega odstavka 5. člena ZAID.

Predložena pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela ne predstavlja pravne podlage po 55. členu v zvezi s 5. členom ZAID. Tožnik je polno upokojen. Že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''.

Predložena pogodba o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi bilo možno tožnika vpisati v imenik, saj je ni mogoče interpretirati na način, kot to želi tožnik. Pri tem ni odločilno v zadevi, da v tretjem odstavku 5. člena ZAID kot edina dopustna podlaga za opravljanje dela ni predpisana zgolj pogodba za nedoločen čas v smislu ''trajnega'' opravljanja poklicnih nalog. Oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''. Možnost, da lahko upokojena oseba po določbah ZUTD opravlja občasno ali začasno delo (in na tej podlagi sklene pogodbo), zato načina opravljanja poklicnih nalog iz drugega odstavka 5. člena ZAID ne predstavlja.

Po presoji sodišča ZAID določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan, ne glede na to ali na ta dan organ dela. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec upoštevaje navedene pogoje spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo.1 Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo. Po presoji sodišča gre za razumen razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu oziroma s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje, je tudi Ustavno sodišče že zavzelo stališče, da je izboljšava kvalitete graditve objektov ustavno dopusten cilj in da lahko zakonodajalec zaradi varovanja javne koristi (dvig kvalitete projektiranja, večja varnost, oblikovna skladnost objektov, večja kakovost graditve) zviša izobrazbene pogoje za projektante in na novo uredi pogoje in način projektiranja obj