7. člen ZAID

Sodišče pritrjuje tožbenim očitkom tožnika, da toženka izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev oblike krivde tožnika, ni ustrezno obrazložila. Toženka se glede očitanega ravnanja namreč sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti iz 11. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ne navaja pa nikakršnih dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sprejela zaključek, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti. Izpodbijanega sklepa v predstavljenem delu posledično ni mogoče preizkusiti.

Upravni postopek za vpis tožnika v imenik pooblaščenih inženirjev se je pred IZS uvedel z dnem, ko je tožnik pri tem organu vložil zahtevo za vpis (drugi odstavek 127. člena ZUP), tj. z dnem 5. 5. 2021 (ki ga obe stranki štejeta za datum vložitve tožnikove zahteve). Navedenega dne je bil v uporabi ZAID (ki se je pričel uporabljati 1. 6. 2018), ta predpis pa je (kot veljaven predpis) IZS pravilno uporabila tudi pri odločanju o tožnikovi zahtevi. Opravljen strokovni izpit je namreč skladno s 126. členom oz. 77. členom ZGO-1 (kot tudi v skladu s 7. členom ZAID) zgolj en izmed pogojev, katerega izpolnjevanje mora posameznik izkazati, da pridobi pravico do vpisa v imenik pri IZS, oz. izpolnjevanje katerega IZS preverja pri odločanju o zahtevi za vpis v imenik. Izpit se tako ne izvaja v okviru upravnega postopka odločanja o zahtevi za vpis v imenik, prijava na izpit pa ne predstavlja zahteve, na podlagi katere bi bil uveden upravni postopek vpisa v imenik IZS. Tožnik je izpit opravil šele 27. 3. 2019, vlogo za vpis v imenik pri IZS pa je vložil šele 5. 5. 2021. To pomeni, da na dan uveljavitve ZAID v zvezi v vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev ni imel pridobljenih prav

Prokura je splošno poslovno pooblastilo, stalno in trajno opravljanje dela, ki ga zahteva 5. člena ZAID, pa se lahko uredi le v obliki sklenitve ustrezne delovnopravne pogodbe. S tem, ko je tožnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je postal prokurist družbe, je torej prejel splošno poslovno pooblastilo. Posebej določena pooblastila za opravljanje nekaterih nalog (vodja projektov, odgovorni projektant, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik električnih instalacij) ne pomenijo, da stalno in trajno opravlja poklicne naloge pooblaščenega inženirja družbe, pač pa gre le za ene od posebej določenih nalog v okviru prokure.

Spora za izstavitev potrdila o pridobljenih praktičnih izkušnjah, ki ga mora pod pogoji, določenimi v ZAID in drugih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, izdati pooblaščeni inženir kot mentor posamezniku oziroma kandidatu za pooblaščenega inženirja, ki se praktično usposablja pod njegovim vodstvom, ni mogoče opredeliti za delovni spor.

Z uveljavitvijo ZAID se je zahtevana strokovna izobrazba za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja geodetske stroke zvišala. Z zakonom se je torej spremenil pogoj temeljne izobrazbe, predpisane za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Zakonodajalec je v 56. členu ZAID pridobljene pravice po ZGeoD-1 in ZEN prenesel le tistim posameznikom, ki so z dnem uporabe ZAID bili vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev in v imenik geodetov v skladu z določbami ZGeoD-1, in imajo opravljen strokovni izpit iz geodetske stroke ter izpit za izvajanje geodetske dejavnosti. Zakonodajalec je torej zagotovil kontinuiteto dela le za v imenik IZS vpisane pooblaščene inženirje, ki niso več izpolnjevali pogojev za opravljanje tega dela.