UPRS Sodba III U 97/2020-17

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju IZS ali prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 0210-7326/2019-4 z dne 20. 1. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), odločila, da se v imeniku pooblaščenih inženirjev pri tožniku, vpisanem pod zaporedno št. ..., z identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja E - ..., vpiše status mirovanja poklicnega naziva po uradni dolžnosti (1. točka izreka). Določila je še, da mora tožnik žig pooblaščenega inženirja vrniti na IZS v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe (2. točka izreka).

2Prvostopenjski organ se v obrazložitvi svoje odločitve sklicuje na določbo drugega odstavka 55. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju ZAID). Po tej določbi so bili posamezniki, ki so bili z dnem začetka uporabe tega zakona vpisani v imenik IZS, dolžni najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe zakona IZS predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena ter dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena, vse ZAID. Če v tem roku dokazil niso predložili, jim IZS po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju ter to vpiše v imenik.

3Tožnik je prvostopenjskemu organu z dopisom z dne 1. 10. 2019 predložil dokazilo o urejenem zavarovanju, prvostopenjski organ pa mu je dne 14. 10. 2019 poslal zahtevo, da vlogo za uskladitev podatkov dopolni še z izjavo zavarovalnice, da zavarovanje vsebuje splošno klavzulo oziroma da krije vse pooblaščene oziroma nadzorne inženirje pri podjetju oziroma izjavo zavarovalnice z navedbo imena pooblaščenega oziroma nadzornega inženirja, ki je zavarovan po predloženi polici ter z dokazilom o načinu opravljanja poklica ali s pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je vlogo dopolnil dne 22. 10. 2019 s kopijo police za zavarovanje. Navedel je, da je družbenik družbe A., d.o.o. Nova Gorica z deležem 50% ter da opravlja dela na podlagi drugega pravnega razmerja, saj je prokurist. Prvostopenjski organ je tožniku poslal zahtevo, da vlogo dopolni z dokazilom, da stalno in trajno opravlja poklicne naloge pooblaščenega inženirja na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo A., d.o.o., saj iz rednega izpiska sodnega/poslovnega registra ne izhaja, da bi to delo opravljal stalno in trajno. Tožnik tej zahtevi ni sledil, je pa prvostopenjskemu organu dne 6. 11. 2019 poslal dopis, v katerem je izrazil svoje nestrinjanjem z zahtevami IZS.

4Prvostopenjski organ citira določbo 5. člena ZAID, ki določa na kakšen način lahko pooblaščeni arhitekti in inženirji opravljajo svoje poklicne naloge stalno in trajno. Tožnik zatrjuje, da opravlja te naloge kot prokurist, vendar pa Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ureja položaj prokurista kot pooblaščenca, ki ima pooblastilo za opravljanje določenih pravnih poslov v zvezi s poslovanjem podjetja ter gre torej za posebno obliko zastopanja in predstavljanja družbe. Glede na vsebino prokure, kot jo opredeljuje ZGD-1, prvostopenjski organ zaključuje, da to pravno razmerje ne zagotavlja, da bi predlagatelj svoje poklicne naloge pooblaščenega inženirja opravljal stalno in trajno, kot to zahteva določba 5. člena ZAID. Kaj pomeni stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja, podrobneje konkretizira 13. člen Statuta Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju Statut), ki ga citira. Tožnik teh pogojev ne izpolnjuje in s tem ne izpolnjuje pogojev za aktivni status v imeniku pooblaščenih inženirjev po ZAID. Prvostopenjski organ je zato odločil, da se v imenik vpiše mirovanje njegovega naziva, tožnik pa mora vrniti žig pooblaščenega inženirja v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe. Kolikor tega ne bo storil, bo prvostopenjski organ na podlagi določb Splošnega akta o postopkih vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev žig preklical v Uradnem listu na njegov stroške.

5Tožnik je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložil pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 35114-16/2020-2-KB z dne 24. 3. 2020, zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve drugostopenjski organ povzema vsebino tožnikove pritožbe, citira določbe 5., 15., in 55. člena ZAID in 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter povzema potek postopka prvostopenjskega organa. Poudarja, da tožnik ni predložil dokazila o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena ZAID, saj dejstva, da je prokurist v družbi A., d.o.o. ni mogoče šteti za ustrezno dokazilo o opravljanju poklicnih nalog. Navaja tudi, da nestrinjanje tožnika z delovanjem IZS ni razlog, ki bi vplival na izdajo odločbe o mirovanju, ugotavljanje skladnosti zakonov in podzakonskih predpisov z Ustavo RS pa je v pristojnosti Ustavnega sodišča RS.

6Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo v upravnem sporu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da se iz imenika IZS izbriše status mirovanja njegovega poklicnega naziva in da se 13. člen Statuta uskladi s 5. členom ZAID, tožena stranka pa naj mu povrne vse stroške postopka. Tožbo vlaga zato, ker so bile kršene njegove ustavne pravice, pravila postopka, dejansko stanje je bilo nepravilno ugotovljeno, nepravilno pa so bili uporabljeni materialni predpisi.

7Tožnik navaja, da mu je IZS izdala potrdilo, da se z dnem 2. 10. 1998 vpiše v imenik IZS in da ima pridobljen status pooblaščenega inženirja s področja elektrotehnične stroke. Od 20. 11. 2000 je družbenik podjetja A., d.o.o. z deležem 50 %, od 5. 12. 2013 pa je v tej družbi prokurist, dela samostojno in zastopa družbo. Za delo, ki ga opravlja, ima sklenjeno veljavno pogodbo. Do leta 2018, ko je bil sprejet novi ZAID, ni bilo težav, ta zakon pa posega v razmerja za nazaj in ne upošteva pravic, ki jih je pridobil. Za vse, ki so bili v letu 2018 vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev, veljajo do tedaj veljavni predpisi še naprej. Tožnik se sklicuje na določbo 155. člena Ustave RS in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ne gre za varovanje javne koristi, z izpodbijano odločbo pa je korenito poseženo v njegove že pridobljene pravice in je zato odločba nezakonita.

8Tožnik v nadaljevanju citira določbo tretjega odstavka 5. člena ZAID, ki določa, da pooblaščeni arhitekti in inženirji lahko svoje poklicne naloge opravljajo na enega ali več v tej določbi opredeljenih načinov. Med njimi je tudi, da pooblaščeni arhitekt ali inženir opravlja naloge na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po odločbah ZAID, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik. Tožnik citira 2. člen Pogodbe o prokuri, ki jo je sklenil s podjetjem B., d.o.o. Nova Gorica in navaja, da je ta pogodba ureja drugo pravno razmerje, saj je pogodba civilnega prava in se razlikuje od klasičnih pogodb o delovnem razmerju v tem, da imata pogodbeni stranki večjo svobodo pri določanju pravic in obveznosti. Po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) se dohodki prokuristov, ki so ali niso družbeniki, štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, zato se od njih obračuna in plača dohodnina. Tožena stranka pa je samovoljno odločila, da Pogodba o prokuri, ki jo ima sklenjeno, ne spada med druga pravna razmerja, četudi je v 2. členu določeno, da prokurist lahko opravlja naloge iz inženirske dejavnosti. Zahteva tožene stranke, da bi moral skleniti pogodbo z zaposlitvi za polni delovni čas z družbo, v kateri je družbenik oziroma pogodbo za krajši delovni čas pod zakonsko dopustnimi pogoji, je nezakonita in ni skladna z določbo tretjega odstavka 55. člena ZAID, prav tako tudi ni v skladu z določbo 49. člena Ustave RS.

9Tožnik citira določbo 13. člena Statuta in določbo tretjega odstavka 5. člena ZAID in navaja, da določba 13. člena Statuta ni skladna s to določbo ZAID in ni v skladu z določbo 49. člena Ustave RS. Vedno je štel, da je naziv pooblaščeni inženir in članstvo v IZS čast. IZS bi morala kot stanovska organizacija poskrbeti za dobrobit članov, ne pa jih preganjati tako, da jim ne priznava z zakonom pridobljenih pravic. Glede zavarovanja odgovornosti za škodo, ki jo določa 15. člen ZAID, navaja, da je zahteva IZS v zvezi s tem nezakonita, prav tako nezakonita zahteva, da mora vrniti žig pooblaščenega inženirja. Žig je moral kupiti in je njegova last, če pa IZS želi, lahko njegov žig odkupi. Stroški preklica so stroški tistega, ki ga naroči, IZS pa nima pooblastila, da preklic naroča v njihovem imenu.

10Sodišče je tožbo vročilo tako IZS kot tudi toženi stranki. Ta na tožbo ni odgovorila, IZS pa je v odgovoru na tožbo sodišču predlagala, naj jo zavrne kot neutemeljeno. Poudarila je, da je bila izpodbijana odločba izdana po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 55. člena ZAID, ki je umeščen v poglavje prehodnih določb. To pomeni, da je ZAID posebno pozornost posvetil inženirjem in arhitektom, ki so bili do uveljavitve zakona že vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev. Zanje je določil prehodno obdobje, v katerem se lahko prilagodijo na nove pogoje, ki jih morajo izpolnjevati. Tožbena navedba, da naj bi ZAID učinkoval za nazaj, torej ne drži, saj je očitno, da ureja razmerja za naprej. Neutemeljena je tudi tožnikova navedba, da naj bi se z izpodbijano odločbo posegalo v njegove pridobljene pravice. Članstvo v IZS se odobri vsakomur, ki za to izpolnjuje pogoje, kolikor pa jih ne izpolnjuje, preneha biti član. IZS je v izpodbijani odločbi pojasnila, kakšni so razlogi, zaradi katerih prokura ni ustrezno pravno razmerje, na podlagi katerega bi lahko pooblaščeni inženir stalno in trajno opravljal poklicne naloge, česar tudi sklicevanje na ZDoh-2 ne more omajati. Po določbi 38. člena ZDoh-2, na katero se sklicuje tožnik, dohodek, pridobljen na podlagi prokure, ni prihodek iz naslova stalnega in trajnega opravljanje dela. Odločitev tožene stranke ni samovoljna, odločitev IZS pa je drugostopenjski organ potrdil tudi brez sklicevanja na 13. člen Statuta, zaradi česar ni potrebno zatrjevanje, da je ta odločba v nasprotju z določbami Ustave RS. Tudi če tega člena ne bi bilo, tožnik še vedno ne bi izpolnjeval pogojev iz 5. člena ZAID. Zahteva po opravljanju dela v določeni obliki tudi ni v nasprotju z določbo 49. člena Ustave RS, saj lahko delo opravlja vsak, ki za to izpolnjuje zahtevane pogoje.

K točki I izreka:

11Tožba ni utemeljena.

12Med strankama ni sporno, da je tožnik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pod zaporedno številko ..., z identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja E - .... Sporno tudi ni, da je 50% družbenik družbe A., d.o.o. in da ima s to družbo sklenjeno Pogodbo o prokuri z dne 17. 12. 2013. Sporno pa je, ali tožnik še vedno izpolnjuje pogoje za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS po določbah sedaj veljavnega ZAID.

13ZAID, ki je stopil v veljavo z dnem 17.11.2017, uporablja pa se od 1.6.2018 dalje, je v prvem odstavku 7. člena določil, da ima pravico do vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1) ima pridobljeno ustrezno izobrazbo v skladu z 8. členom tega zakona; 2) ima pridobljene praktične izkušnje v skladu z 9. členom tega zakona; 3) ima opravljen strokovni izpit v skladu z 10. členom tega zakona; 4) ima zagotovljeno zavarovanje za odgovornost za škodo v skladu s 15. členom tega zakona; 5) mu ni s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica ali s pravnomočno odločbo izrečena disciplinska sankcija izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, razen če je prepoved ali sankcija že prenehala; 6) izpolnjuje pogoje glede opravljanja poklicnih nalog na enega izmed načinov iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona. V prehodnih in končnih določbah, in sicer v 55. členu, je ZAID uredil pravice tistih posameznikov, ki so pravico do vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev pridobili že po ZGO-1. Določil je, da se šteje, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe ZAID vpisan v imenik IZS, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta in inženirja s tistega strokovnega področja, za katerega ima opravljen strokovni izpit, vendar pa mora mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona; če v tem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik (prvi in drugi odstavek 55. člena ZAID).

14Osebam, ki so pridobile pravice po ZGO-1, je torej ZAID omogočil, da še naprej opravljajo dela, kot jim jih dopušča njihov poklicni naziv, če predložijo dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona ter dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena. Med strankama ni sporno, da je prvi tako določeni pogoj tožnik izpolnil, sporno pa je izpolnjevanje drugega pogoja, torej sporno, ali tožnik opravlja poklicne naloge na način iz tretjega odstavka 5. člena ZAID. Ta določa, da lahko pooblaščeni arhitekti in inženirji svoje poklicne naloge opravljajo stalno in trajno na enega ali več naslednjih načinov: (-) kot samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost; (-) na podlagi delovnega razmerja v gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona; (-) na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik; (-) na podlagi delovnega razmerja kot javni uslužbenci, v imenu in za račun organa oziroma pravne osebe javnega prava, v kateri so zaposleni, razen pooblaščenih inženirjev s področja geodezije, (-) na podlagi delovnega razmerja pri fizični osebi ali pravni osebi zasebnega prava, ki gradi objekte izključno za lastno uporabo in katere dejavnost ni gradnja za trg ali posredovanje pri prodaji nepremičnin, v njenem imenu in za njen račun. Tožnik zatrjuje, da svoje poklicne naloge opravlja na način, določen v 3. alineji tretjega odstavka 5. člena ZAID, saj je družbenik družbe A., d.o.o., ki opravlja inženirsko dejavnost, s to družbo pa ima sklenjeno Pogodbo o prokuri, kar je po njegovem mnenju drugo pravno razmerje o opravljanju dela za družbo.

15Sodišče s tožnikovim stališčem ne soglaša, saj ugotavlja, da prokure ni mogoče opredeliti kot drugo pravno razmerje o opravljanju dela za družbo. Prokura je po določbi 33. člena ZGD-1 posebna oblika splošnega poslovnega pooblastila, ki ga podeli gospodarska družba. Obseg prokure je določen v prvem odstavku 35. člena ZGD-1 in obsega opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvojitve in obremenitve nepremičnin. V Pogodbi o prokuri, ki sta jo sklenila tožnik in družba A., d.o.o., je sicer določeno, da je tožnik kot prokurist dolžan opravljati tudi naloge kot vodja projektov, odgovorni projektant, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik električnih instalacij, vendar pa to po presoji sodišča ne pomeni, da gre zato za drugo pravno razmerje o opravljanju dela za družbo. Prokura je namreč splošno poslovno pooblastilo, medtem ko se stalno in trajno opravljanje dela, ki ga zahteva 5. člen ZAID, lahko uredi le v obliki sklenitve ustrezne delovnopravne pogodbe, ki pa je tožnik in družba A., d.o.o. nista sklenila. S tem ko je tožnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je postal prokurist družbe, je torej prejel splošno poslovno pooblastilo in zato posebej določena pooblastila za opravljanje nekaterih nalog (vodja projektov, odgovorni projektant, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik električnih instalacij) ne pomenijo, da stalno in trajno opravlja poklicne naloge pooblaščenega inženirja družbe, pač pa gre le za ene od posebej določenih nalog v okviru prokure. Sodišče zato soglaša z zaključkom tožene stranke, da tožnik v roku, ki ga določa drugi odstavek 55. člena ZAID, ni predložil ustreznega dokazila, da stalno in trajno opravlja poklicne naloge pooblaščenega inženirja na enega od načinov, ki jih določa tretji odstavek 5. člena ZAID. Tega zaključka ne more omajati niti tožnikovo sklicevanje na način obračunavanja davčnih obveznosti od njegovih prihodkov. Način obračuna davčnih obveznosti namreč ne vpliva na vsebino pogodbe, ki sta jo sklenila tožnik in družba A., d.o.o.

16Sodišče tudi ne sledi tožnikovemu stališču, da naj bi bila ureditev iz drugega odstavka 55. člena ZAID v neskladju z Ustavo RS, saj naj bi retroaktivno posegala v do takrat pridobljene pravice. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da Ustava izrecno varuje pridobljene pravice le zoper zakonske posege z retroaktivnim učinkom. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve. Šele zmanjšanje pravic za čas pred uveljavitvijo zakona bi pomenilo pravo retroaktivnost, kakršna po drugem odstavku 155. členu Ustave ni dopustna. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo predpis povratno učinkuje tedaj, ko je kot začetek njegove uporabe določen trenutek pred njegovo uveljavitvijo. S tem poseže v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bila zaključena v času veljavnosti prejšnje pravne norme¹. Drugi odstavek 55. člena ZAID ne učinkuje za nazaj.

17Varstvo pridobljenih pravic, kadar zakon ureditev spreminja le za naprej, je zagotovljeno z 2. členom Ustave. Med načela pravne države sodi tudi načelo varstva zaupanja v pravo. To posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec upoštevaje navedene pogoje spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo.² Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.³

18Iz predloga ZAID⁴ izhaja, da je namen zakona doseganje boljših rezultatov v procesih urejanja prostora in gradnje ter višje kakovosti grajenega okolja in da je potrebno zato vzpostaviti sistem, ki bo izločal neusposobljene izvajalce brez ustreznih kompetenc, terjal večjo odgovornost stroke in ji hkrati zagotovil veljavo. Predlagane omejitve gospodarske spodbude so po mnenju zakonodajalca utemeljene z javnim interesom, saj je arhitekturo in inženirsko ustvarjanje intelektualna dejavnost, za katero je značilno delovanje v javnem interesu, a hkrati tudi varovanje interesov naročnikov in bodočih uporabnikov. Po presoji sodišča gre za razumen razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu oziroma s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje (dvig kvalitete projektiranja, večja varnost, oblikovna skladnost objektov, večja kakovost graditve, in podobno).

19Za zagotavljanje svobode dela (49. člen Ustave), pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave), svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave) ter načela zaupanja v pravo (2. člen Ustave) je pomembno tudi, ali zakon določa ustrezen rok za prilagoditev novim zahtevam oziroma pogojem. V obravnavanem primeru je v drugem odstavku 55. člena ZAID določen rok 6 mesecev, v katerem morajo imetniki pravic, ki jim gredo po predhodni ureditvi ZGO-1, vložiti zahtevo za vpis v imenik in predložiti dokazila o načinu opravljanja poklicnih nalog iz 5. člena ZAID (torej dokazilo o načinu stalnega in trajnega opravljanja svojih nalog) ter dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Ker zakon zahteva zgolj predložitev navedenih dokazil, je po presoji sodišča rok šestih mesecev primeren. Sodišče ob tem še dodaja, da vpis mirovanja poklicnega naziva tudi ne pomeni izbrisa tožnika iz imenika pooblaščenih inženirjev, pač pa se bo na njegovo zahtevo to mirovanje lahko izbrisalo, kolikor bo izpolnil vse pogoje za vpis v imenik (prvi odstavek 12. člena Splošnega akta o postopkih vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev).

20Tožnik ugovarja tudi odločitvi tožene stranke, ki je določila, da mora IZS vrniti žig pooblaščenega inženirja v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe, saj je, kot navaja, žig kupil in je njegova last.

21Žig pooblaščenega arhitekta in inženirja izdaja na zahtevo upravičenca IZS (drugi odstavek 7. člena ZAID), oziroma ga izda po uradni dolžnosti tistim pooblaščenim arhitektom in inženirjem, ki so bili vpisani v imenik do 1. 1. 2021⁵. V primeru mirovanja poklicnega naziva pooblaščeni inženir mora ta oseba najpozneje v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe o mirovanju poklicnega naziva pristojni službi IZS vrniti žig pooblaščenega inženirja, če mu ga je IZS izdala, v imenik pa se vpiše datum pričetka mirovanja z navedbo razloga (11. člen Splošnega akta o postopkih vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev). Po presoji sodišča izdaje žiga ne gre enačiti s plačilom stroškov za to izdajo. Izdajatelj žiga je IZS, medtem ko oseba, ki je do tega žiga upravičena, poravna stroške njegove izdaje. Izdajatelj žiga ima zato pristojnost, da zahteva vrnitev žiga, kolikor se v imeniku pri določeni osebi vpiše mirovanje njenega poklicnega naziva, na to pristojnost pa vprašanje stroškov nima vpliva. Stroški izdaje žiga, kot tudi morebitni stroški preklica veljavnosti žiga v uradnem listu, so vprašanje izvršitve odločitve, da mora tožnik, za katerega se v imeniku IZS vpiše status mirovanja poklicnega naziva, žig vrniti in zato na pravilnost odločitve, kot jo je tožena stranka opredelila v 2. točki izreka, ne morejo vplivati. Po presoji sodišča je tožena stranka s tem, ko od tožnika zahteva, da mora na IZS vrniti žig v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe, pravilno sledila določbi 11. člena Splošnega akta o postopkih vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev, kot posledici odločitve, da se pri tožniku vpiše status mirovanja njegovega poklicnega naziva.

22Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna, zakonita in utemeljena na zakonu ter je zato tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi v zadevi opravilo glavno obravnavo, saj dejansko stanje zadeve med strankama ni sporno, pač pa je sporna razlaga in uporaba prehodne in končne določbe 55. člena ter 3. alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Odločitev zato temelji na listinskih dokazih, ki so del upravnega spisa, stranki, ki sta se izvedbi glavne obravnave pisno odpovedali, pa izvedbe drugih dokazov nista predlagali.

K točki II izreka:

23Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

¹ Glej U-I-270/08 z dne 3. 5. 2010, U-I-112/95 z dne 8. 5. 1997, U-I-14/97 z dne 19. 11. 1998, U-I-331/02 z dne 3. 7. 2003 in druge.
² Glej U-I-270/08 z dne 3. 5. 2010.
³ Glej U-I-331/02 z dne 3. 7. 2003, U-I-93/98 z dne 9. 4. 1998 in druge.
⁴ Glej predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, prva obravnava 2016-2550-0007; tč. 2 Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona.
⁵ Smiselno enako je to prej določala 2. alineja tretjega odstavka 128. člena ZGO-1.